Tiskane izdaje
»Kolikokrat smo slišali od mednarodne javnosti, OCED, Evropske komisije, Evropske centralne banke, da je treba urediti bančni sistem. Tega predstavljajo velike, srednje in manjše banke. Vemo, kakšni postopki potekajo za velike domače banke, že nekaj časa pa tudi vemo, da imajo tudi manjše banke velike težave. Nadzorovana likvidacija je za upnike bistveno boljša izbira tudi z vidika zaupanja v cel bančni sistem. Če bi se namreč zgodila najslabša situacija, torej stečaj banke, bi bilo za varčevalce zagotovljenih samo sto tisoč evrov, za več pa bi bilo odvisno od stečajne mase,« pojasnjuje France Arhar.
Premoženje Probanke in Factor banke zadošča za pravočasno in popolno poplačilo vseh navadnih upnikov, torej deponentov, posojilodajalcev in imetnikov obveznic. Vloge so varne. Poslovanje obeh bank bo v prihodnjih dneh potekalo nemoteno in bo tudi za varčevalce enako kot pred uvedbo nadzorovanega prenehanja poslovanja. Komitenti lahko zahtevajo vračilo depozitov po pogojih, ki jih določa pogodba, praviloma ob zapadlosti. Stranke bodo danes na bankah lahko dvignile denar, za dvig večjih vsot gotovine pa se je treba napovedati vnaprej. Tako kot tudi pri drugih bankah. Z bančno kartico lahko normalno poslujejo naprej.
Dana poroštva
Strošek likvidacije bodo torej nosili lastniki bank, imetniki podrejenih obveznic in potencialno tudi država. Za Probanko je vlada odobrila poroštvo v višini 490 milijonov evrov, za Factor banko pa v višini 540 milijonov evrov. Arhar poudarja, da so garancije potencialni stroški: »Kakšen bo dejanski strošek proračuna, je težko reči.« Po njegovem mnenju je to odvisno tudi od vrednosti premoženja bank in upravljanja premoženja, pa tudi od gibanja celotnega gospodarstva. Arhar dopušča možnost, da bo del slabih terjatev prenesen na slabo banko.
Banka Slovenije ima po novem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v Probanki in Factor banki. Centralni bankirji so v banki postavili izredni upravi. Predsednik uprave Probanke je postal Imre Balogh, ki je med drugim bil v vodstvu madžarske MKB Bank. Člana uprave sta Igo Gruden, nekdanji član uprave Soda in nekdanji v. d. direktorja AUKN, ter Marko Novak.
Factor banko pa bo vodil Klaus Schuster, več let zaposlen v avstrijski Volksbank, bil je tudi član uprave Volksbank v Sloveniji. Člana uprave sta Matevž Slapničar, ta prihaja iz Gorenjske banke, in Vitomir Krašovec.
Banka Slovenije
Ali so vloge fizičnih oseb varne?
Vloge vseh navadnih upnikov, tudi fizičnih oseb so, ne glede na višino, varne in bodo v celoti izplačane. Banko bo likvidnostno podpirala Banka Slovenije, solventnost pa bo zagotavljala Republika Slovenija. Banka bo tekoče poravnavala vse zapadle obveznosti.
Kdo so navadni upniki?
Navadni upniki so deponenti banke, tako fizične kot pravne osebe, vključno z nezajamčenimi vlogami (denimo sredstva na transakcijskih računih, vezane vloge, varčevalni računi, sefi, terjatve iz naslova storitev v zvezi z vrednostnimi papirji …), pa tudi imetniki obveznic in posojilodajalci. Bistvo je, da poplačilo njihovih terjatev ni podrejeno poplačilu iz drugih dolžniških instrumentov.
V pogojih izredne uprave se bodo redno poravnavale tudi druge obveznosti banke do upnikov iz naslova zagotavljanja nemotenega poslovanja banke, torej do zaposlenih, dobaviteljev pogodbenih izvajalcev in tako dalje.
Kaj pomeni ukrep izredne uprave za sredstva gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov?
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki so navadni upniki banke, bodo s sredstvi banke razpolagali nemoteno. Imetniki hibridnih in drugih podrejenih dolžniških instrumentov, ki imajo podobne lastnosti kot lastniški, pa bodo sodelovali pri delitvi bremen. Z delitvijo bremen med delničarje in podrejene upnike se omeji državno pomoč na najmanjšo potrebno in zmanjša potrebne izdatke iz državnega proračuna.
Ali za vloge veljajo pogoji, kot so bili dogovorjeni s pogodbo?
Pogoji varčevanja se ne spreminjajo in ostajajo nespremenjeni.
Kaj bo s komitenti, katerih obveznost (denimo krediti) se pri banki iztečejo šele čez deset let oziroma imajo z banko sklenjen dolgoročni depozit?
Krediti se vračajo ob nespremenjenih pogojih, torej ob zapadlosti, kot je dogovorjeno v kreditni pogodbi. Ima pa izredna uprava tudi možnost dogovarjati prenose oziroma prodaje poslov drugim bankam, vendar pa to ne pomeni spremembe pogojev obveznosti komitentov.
Komitenti lahko zahtevajo vračilo depozitov po pogojih, ki jih določa pogodba, praviloma ob zapadlosti. Lahko pa tudi predčasno, in sicer v primerih, ki jih določa pogodba, oziroma če se o tem sporazumeta komitent in banka.
Kaj ukrep izredne uprave pomeni za imetnike podrejenih finančnih instrumentov?
Banka v času trajanja nadzorovanega prenehanja poslovanja ne bo izplačevala dividend in kuponov hibridnih kapitalskih instrumentov, razen ko obveznost takšnega plačila izvira iz pravne obveznosti. Banka ne bo realizirala tako imenovane »call opcije« glede takšnih instrumentov in ne bo izvedla nobenih transakcij v zvezi z upravljanjem kapitala (denimo odkupov) iz naslova takšnih hibridnih instrumentov ali kakršnihkoli drugih podobnih instrumentov brez predhodnega soglasja s strani Evropske komisije.
Delničarji, imetniki podrejenih obveznic in drugih podrejenih finančnih instrumentov banke bodo poplačani le, če za poplačilo navadnih upnikov ne bo potrebna državna pomoč oziroma je morebitni obseg poplačila odvisen od presoje Evropske komisije. Pravila glede dodelitve državne pomoči veljajo od 1. avgusta letos in so objavljena v Uradnem listu EU C216/13 iz 30. julija letos.
Kaj bo z lastniki obveznic?
Poplačani bodo vsi imetniki obveznic, razen imetniki hibridnih in drugih podrejenih dolžniških instrumentov, ki imajo podobne lastnosti kot lastniški instrumenti.
