Uprava je v sklicu skupščine predlagala sklep, po katerem naj bi 10 bank in Iskratel v kapital Merkurja pretvorilo terjatve v skupni višini med 39 milijoni in 61,55 milijona evrov. Po dogovoru z oktobrske skupščine naj bi ti lastniki del terjatev odpisali. Prednostna pravica delničarjev do vpisa novih delnic bo izključena. Tako bi Merkur lahko pokril za 1,6 milijona negativnega kapitala po letošnjem tretjem kvartalu, tekočo neto izgubo (predvidoma je bo letos za okoli 7 milijonov evrov), upniki pa bi lahko dobili izplačan drugi obrok iz prisilne poravnave v višini okoli 18 milijonov evrov. Nove delnice morajo biti vplačane do 24. decembra, med vlagatelji pa se omenjajo NKBM, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Hypo Alpe Adria bank, Iskratel, Deželna banka, Factor banka, NLB in Poštna banka. Banka Koper je od namere odstopila.
Dober signal za nadaljevanje sanacije družbe
Predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak tik pred skupščino ne govori več v pogojnikih, ampak le še v trdilni obliki. Zadovoljen je, da je prag za uspešnost dokapitalizacije dosežen oziroma presežen, odločitev bankirjev pa šteje kot dober signal za nadaljevanje poslovno-finančne sanacije družbe. O njeni uspešnosti v javnosti mnogi dvomijo – predvsem zaradi objektivnih razlogov, izjemno težkih gospodarskih razmer in upadanja potrošnje ter prometa v vseh trgovskih panogah. V odgovor Pesjak poudarja, da Merkur v Sloveniji izpolnjuje svoje zaveze. Glavna finančna zaveza je dobiček iz poslovanja; ta je bil še lani negativen v višini 8 milijonov evrov, letos pa bo pozitiven in bo znašal 1,5 do 2 milijona evrov. Prodaja bo kljub padanju trga za desetino boljša od lanske, a nekoliko nižja od planirane. Pod črto bo, kot rečeno, zaradi visokih finančnih obveznosti, rezultat negativen. Na preobrat bo treba nekoliko počakati na trgih Hrvaške in Srbije.
Koliko, ali bolje, za koliko časa, pa bo 70-milijonska dokapitalizacija zadoščala? Upoštevati je treba, da po načrtu finančne reorganizacije podjetje leta 2016 čaka odplačevanje glavnice. Pesjak je pragmatičen. Dokapitalizacija bo zadoščala do takrat, ko bo družba dobila novega strateškega lastnika. Ta pa bo moral poskrbeti za njeno nadaljnjo kapitalsko ustreznost.
In iskanje strateškega lastnika se bo, kot so se sporazumele banke, začelo po novem letu. Izbrali so že svetovalca (kdo bo to, Pesjak noče izdati), po novem letu bodo določili postopek in terminski plan prodaje.
Kupca ne bo prej
Tako pristaja Merkur v čedalje večji meri v lasti bank. Pesjak: »Banke so že dve leti in pol tako ali tako ekonomske lastnice Merkurja – že zaradi obsega dolga. Glede na to, kakšna je struktura pasive družbe, lastniška struktura ni tako pomembna, kot je pri normalno delujočem podjetju. Največ moči pri odločanju o večini vprašanj, povezanih s sanacijo, s prodajo premoženja ipd., imajo tako ali tako upnice, ki so v večini banke.«