Belgijci nas še vedno primerjajo z Romunijo ali Bolgarijo

Ljubljana – Slovenija je mlada država, gonilna sila našega gospodarstva je izvoz, toda kaj, ko nas v tujini ne poznajo in marsikje niti ne vedo, da obstajamo, pravi Barbara Frontini, generalna sekretarka nedavno ustanovljenega kluba ambasadorjev Slovenije v Belgiji, ki si prizadeva povečati sodelovanje med belgijskimi in slovenskimi podjetji.

Klub ambasadorjev Slovenije v Belgiji nima dolge zgodovine. Ustanovljen je bil oktobra lani, marca pa je pod njegovim okriljem zaživela še belgijsko-slovenska gospodarska zbornica kot eden od treh centrov kluba. Kot pravi Barbara Frontini, je cilj kluba združevati in povezovati uspešne slovenske in belgijske podjetnike, organizacije, znanstvenike in kulturnike. Pri tem namen kluba ni samo razpravljati o priložnostih, temveč svoj uspeh merijo z ustvarjanjem konkretnih poslovnih stikov med podjetji, z namenom, da se med seboj dogovorijo za nov posel.

»Slovenija potrebuje učinkovito promocijo ali če hočete gospodarsko diplomacijo, da v drugih državah, pa če je to Belgija, Nemčija, Francija ali katera tretja država, sploh vedo, da Slovenija obstaja. Ker zdaj to ni tako. V Belgiji še vedno menijo, da je Slovenija država s poceni delovno silo, kot sta denimo Bolgarija ali Romunija, kar seveda ni res. Slovenija bi morala narediti čim hitrejši premik v moderno gospodarsko diplomacijo, ki jo večina evropskih držav že ima, in se povezati z vsemi ključnimi gospodarskimi akterji v tujini,« razlaga sogovornica.

Blagovna menjava med Slovenijo in Belgijo zdaj na letni ravni dosega nekaj manj kot 700 milijonov evrov in Frontinijeva je prepričana, da je mogoče obseg medsebojne trgovine povečati. »Slovenija vsako leto izvozi v Belgijo pol manj kot Belgija v Slovenijo. Od povprečno 600 milijonov evrov blagovne izmenjave na leto je 400 milijonov evrov uvoza iz Belgije v Slovenijo in 200 milijonov evrov izvoza iz Slovenije v Belgijo. Ta trend želimo obrniti. Interes v Belgiji za sodelovanje s slovenskimi podjetji obstaja in ne drži, da to zaradi gospodarske krize ni mogoče. Podjetja so vedno zainteresirana povečati svoje poslovanje in ogromno število belgijskih podjetij želi vzpostaviti stike s slovenskimi,« poudarja sogovornica.

Več kot 2000 belgijskih podjetij že zdaj sodeluje s slovenskimi, v Belgiji pa je registriranih 1,2 milijona podjetij, zato je, tako sogovornica, potencial še precejšnji. Iz javno dostopnih podatkov je sicer mogoče razbrati, da je bilo v minulih letih zaznati padec v trgovinskih odnosih med državama. Pred nekaj leti je bila Belgija 16. trgovinska partnerica Slovenije, zdaj pa je na 20. mestu.

Priložnosti tudi za živilce

Posebnost kluba ambasadorjev Slovenije v Belgiji je, da so klub ustanovila belgijska podjetja. Prvi predsednik bilateralne belgijsko-slovenske gospodarske zbornice je Erwin De Deyn, podpredsednik belgijskega multinacionalnega podjetja Beaulieu International Group, ki ima svoja podjetja po vsem svetu in je od leta 2012 tudi lastnica žalskega Juteksa. Članica kluba je tudi banka KBC. Belgijcev torej ne moti slaba izkušnja z Novo Ljubljansko banko? »To mislimo le mi v Sloveniji,« odgovarja Frontinijeva. Med bolj znanimi člani je tudi belgijsko mednarodno svetovalno podjetje Bureau van Dijk, partner kluba je tudi belgijski Trends Top, hčerinsko podjetje največje belgijske medijske hiše Roularta Media Group, od slovenskih pa denimo trebanjski Trimo, podjetje Ljubljana Commerce, različni vinarji in še bi lahko naštevali. V štirih mesecih od ustanovitve je zbornica pridobila 30 članov in se bo septembra 2015 priključila Federaciji belgijskih gospodarskih zbornic.

A kot že rečeno, ambicija kluba je ustvarjati konkretne priložnosti in poslovne stike na vseh področjih za podjetnike. Priložnosti je še veliko, je prepričana Frontinijeva. Kot pravi, se belgijska podjetja ozirajo po partnerjih v storitvenem sektorju, iščejo distributerje, ki bi uvažali iz Belgije v Slovenijo, in prav tako partnerje, ki bi iz Slovenije izvažali v Belgijo, zanima jih tudi sodelovanje s slovenskimi živilskimi proizvajalci oziroma agroživilskim sektorjem.

»Imena nekaterih slovenskih prehrambnih podjetij smo že posredovali belgijskim veletrgovcem, ki vsako leto razpisujejo enoletne ali dvoletne tenderje za različne izdelke. Ko bodo tenderji razpisani, bomo o tem obveščeni in povpraševanje bomo posredovali slovenskim podjetjem.«

Pa se belgijska podjetja ozirajo tudi za akvizicijami? »Eno od belgijskih podjetij se je pred časom zanimalo za nakup ene od večjih ljubljanskih garažnih hiš, pa se je to potem ustavilo. Prepričana sem, da se bo to podjetje vrnilo.« Drugo podjetje, s katerim so v stiku, pa je ravnokar v začetni fazi izvajanja nove manjše akvizicije v Sloveniji.

Pogledujejo tudi v Francijo

Največ blagovne menjave med Slovenijo in Belgijo danes zavzemajo farmacevtska, kemična, avtomobilska, elektrotehnična in strojna industrija. Frontinijeva pravi, da je treba pri poslovanju z Belgijo upoštevati, da je to država treh regij in da ima vsaka svoje značilnosti in s tem svoj način poslovanja. Največja regija je flamska, večina poslov se sklepa v Kortrijku, Antwerpnu, Gentu itd.. »Flamci tudi prvi pridejo do posla, Valonci so manj odzivni.«

Za sklepanje poslov se je treba dobro pripraviti. »Cena ni pomembna, velja izdelek oz. storitev in njena kvaliteta. Belgijci, pri tem mislim na flamce, se ne pogajajo ali dogovarjajo za ponudbo ali posel, ampak jo takoj enostavno sprejmejo ali ne. Takoj pa jasno tudi argumentirajo, zakaj so se odločili za sodelovanje ali zakaj ne. Komunikacija flamcev je vedno zelo hitra, jasna, kratka in transparentna. Slovenska podjetja, ki že delujejo na belgijskem trgu, se večinoma poslužujejo agentskega načina poslovanja prek oseb, ki belgijsko poslovno okolje dobro poznajo, kar je za manjša in srednje velika podjetja zagotovo najbolj učinkovit način poslovanja. Belgijci imajo zelo odprt in profesionalen način poslovanja in s takim nastopom lahko z njimi posluje prav vsako slovensko podjetje.« Frontinijeva pravi, da v Belgiji ni težko navezovati stikov, »če le jasno argumentiraš, zakaj želiš poslovno srečanje«. »V Sloveniji pa že dve leti čakam na sprejem pri enem od predsednikov uprave podjetja v večinski državni lasti. Podjetja v državni lasti so pri nas zelo težko dostopna, to pripisujem politiki,« pravi Frontinijeva.

V prihodnjih letih načrtujejo ustanovitev podobnega kluba tudi v Franciji in tako omogočiti podporo tako slovenskim podjetjem, ki želijo vstopiti na francoski trg, kot francoskim podjetjem, ki želijo bolje spoznati slovenski trg in podjetja.