Bisol se je dokončno odpovedal naložbi

Tovarne v soboški industrijski coni Bisol ne bo gradil. Občina ne bo odkupila zemljišča.

Objavljeno
08. november 2013 17.59
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota
Murska Sobota – Že spomladi leta 2010 je proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol v murskosoboški obrtno-industrijski coni kupil 5,1 hektara veliko zemljišče, na katerem je nameraval zgraditi tovarno. Po več kot treh letih odlašanja so se v Bisolu zdaj dokončno odločili, da soboške tovarne ne bodo gradili, občinski svet pa je zavrnil odkup njihovega zemljišča.

Predsednik Bisolove uprave Dušan Merc je o dokončnem odstopu od nameravane naložbe soboškega župana Antona Štihca pred kratkim obvestil s pismom, v katerem je zapisal, da so se od pomladi 2010, ko je svetovni trg fotonapetostnih modulov nenehno rastel, pa do zdaj razmere na tem trgu zelo spremenile. »Pojavilo se je ogromno novih podjetij, zato je veliko presežnih proizvodnih zmogljivosti v svetu. To je povzročilo hud konkurenčni boj, poleg tega pa je proizvodnjo fotonapetostnih modulov in sončnih elektrarn Kitajska začela obravnavati kot eno svojih strateško najpomembnejših dejavnosti. Začeli so se nedovoljeni, dampinški posegi, ki so povzročili dodatne pritiske na zniževanje cen. Te so zato zelo padale, največji proizvajalci so ustvarjali izgubo in nekateri največji – Bosch, Siemens ... – so iz dejavnosti izstopili, pri drugih so se začeli insolvenčni postopki,« je zapisal Merc in dodal, da so v Bisolu do zdaj kljub vsemu poslovali pozitivno. Medtem pa postaja Slovenija vse manj privlačna za takšne naložbe, saj je spodbud vedno manj, davčnih olajšav ni, napovedujejo pa se še dodatne davčne obremenitve. Bisol se bo še širil, vendar verjetno ne v Sloveniji, je Sobočanom sporočil Merc in že kupljeno zemljišče najprej ponudil v odkup občini.

Toda murskosoboški občinski svetniki se v četrtek niso strinjali s predlogom župana Antona Štihca, da bi občina najela milijon evrov kredita in zemljišče odkupila nazaj po približno takšni ceni, kot so ga prodali Bisolu, pozneje pa bi ga po višji ceni prodali kakšnemu drugemu investitorju. Menili so, da časi niso primerni za takšne špekulativne naložbe.