Čar lesa kot spodbuda nacionalni strategiji

Ljubljana - »Na čem naj Slovenija ustvarja družbeno blaginjo, če ne na znanju, izkušnjah , pa tudi z delom vseh svojih ljudi z naravnimi danostmi, ki jih ima. In ena izmed večjih naravnih danosti naše lepe dežele je poleg čiste pitne vode ravno les,« je v svojem nagovoru ob odprtju razstave Čar lesa v tradicionalnem tednu slovenskih gozdov poudaril premier Miro Cerar.
Prostrani gozdovi, ki pokrivajo več kot 60 odstotkov ozemlja naše države, niso le življenjski prostor za mnoge živalske in rastlinske vrste temveč so tudi izjemen potencial naše države. »Na leto v naših gozdovih priraste skoraj 9 milijonov kubičnih metrov lesa, posekamo pa ga manj kot slabo polovico. Tako slovenskio gozd in les predstavljata neizkoriščen potencial, kar je v času spopadanja s podnebnimi spremembami in skrbi za okolje nepreudarno. Slovenija ima s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za osvojitev gospodarstva varčno in okolju prijazno industrijo. Uporaba mora tako v prihodnje predstavljati enega ključnih dejavnikov sonaravnega razvoja. Lesni izdelki morajo postati razpoznavni znak Slovenije kot je primer lesenega objekta na Expu 2015 v Milanu,« je spomnil predsednik vlade in še, da lesna industrija predstavlja in ponuja tudi velike zaposlitvene možnosti.

Nič več prostor za poceni črpanje naravnega bogastva

»Slovenija je še ne dolgo nazaj imela zelo kakovostne in mednarodno priznane blagovne znamke, ki jih je ustvarjala prav lesno predelovalna industrija. Imamo znanje in kvalitetno surovino, zato moramo vzpostaviti celovit sistem predelave lesa in spodbud za kvalitetno lesno industrijo, temelječo na domači surovini. Les moramo predelovati doma in to na območju, kjer nastaja. Na gozdnatih področjih, na podeželju moramo ustanoviti centre za predelavo lesa in zagotoviti delo v kraju bivanja. Centri predelave lesa bodo omogočili razvoj podeželja in razmah okolju prijaznega gospodarstva. V okviru centrov bi morali zasnovati tehnološko razvojne oddelke in organiziorati pospeševalno službo za strokovno podporo pri uvajanju novih tehnologij predelave lesa. Takšno usmeritev že dve desetletji uspešno uresničujejo in izvajajo države v naši soseščini. Prenehati moramo s prakso, da Slovenija predstavlja le poceni prostor za črpanje našega naravnega bogastva. Našo hlodovino večinoma nepredelano izvozimo, slovenski proizvajalci zahtevnih lesnih izdelkov pa v uvažajo polizdelke iz tujine, tudi iz slovenskega lesa.«

Spodbujanje razvoja lesne industrije

Spomnil je, da je vlada v preteklem tednu v okviru ministrstva za gopspodarski razvoj in tehnologijo ustanovila direktorat za lesarstvo. S tem so formalno ustvarjeni pogoji, da bodo o gospodarski strategiji Slovenije v večji meri soodločali tudi strokovnjaki iz področja lesarstva. Lesarji bodo tako dobili sogovornika na vladi, je dejal Franc Pohleven, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki je pripravila razstavo, in predsednik organizacijskega odbora prireditve.

Cerar je med drugim napovedal, da bodo v vladi nadaljevali z ukrepi s področja spodbujanja predelave lesa in vzpostavitve celotne verige od gozdarstva, predelave, uporabe, reciklaže pa do končne energetske izrabe lesnih ostankov. »Spodbujali bomo tehnološki razvoj lesno predelovalne panoge, saj želimo domačo surovino predelati v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Naj zato les postane del našega življenja, naj postane delček narave v našem domu. Prepričan sem, da bomo skupaj znali doseči, da postane les tudi razvojna usmeritev naše države.«

Kmetijski minister Dejan Židan je izpostavil, da bi morali na področju lesa po podobni poti kot na področju hrane tako, da bi naučili prebivalce države, da iščejo slovenske proizvode. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je ocenil, da slovenska lesnopredelovalna veriga ni dovolj povezana, odločevalci pa imajo sedaj priložnost, da postavijo pogoje, v katerih bodo vsi členi verige služili cilju večje dodane vrednosti v končnem izdelku.