Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada bo verjetno po ekspresnem postopku končno le odločala o (ponovni) uvedbi 40-odstotnih davčnih olajšav za nakup ekološko najbolj čistih avtobusov iz emisijskega razreda euro VI. Tako je bilo tik pred zdajci, pred oddajo davčnih napovedi za leto 2014, po celoletnih prizadevanjih, ugodeno predlogom prevoznikov.
Po veljavni zakonodaji veljajo namreč davčne olajšave le za električne in hibridne avtobuse ter za tovornjake z motorji iz razreda euro VI. Ko so za avtobuse leta 2013 olajšave potekle, so veljale za vse razrede višje od evro V., že leto kasneje pa za nobenega od dieselskih motorjev. Predstavniki avtobusnih prevoznikov gospodarske in obrtno-podjetniške zbornice zategadelj za leto 2014 zahtevajo tudi olajšave za razreda Euro V. in Euro V. EEV.
Pojasnjujejo namreč, da takšno razlikovanje ni logično, saj vsi proizvajalci vgradijo nove motorje najprej v tovornjake, potem pa z letom zamika še v avtobuse, tako da bi bilo normalno, da bi za leto 2014 veljale olajšave še za razred euro V., letos pa za euro VI., enako kot pač velja za tovornjake. Ponovno uvedbo olajšav so s podobno razlago utemeljili tudi na MF.
Direktor združenja za promet pri GZS Robert Sever, sekretar sekcije za promet pri OZS Bojan Pečnik, predsednik sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri združenju za promet GZS Jože Baškovič in član upravnega odbora sekcije za promet pri OZS Peter Mirt so na dopoldanski konferenci za novinarje pojasnjevali, da je prepričevanje finančnega ministrstva ob podpori infrastrukturnega ministrstva trajalo več mesecev in da so še nedavno kot odgovor na prošnje za srečanje dobili navedbe zakona, ki govori le o olajšavah za električne in hibridne avtobuse, ki pa jih pri nas praktično ni. Olajšav ni niti za tistih nekaj plinskih avtobusov, ki jih imata LPP in Marprom za mestni promet v Ljubljani in Mariboru. Premaknilo se je očitno - tako kot je v tej dejavnosti pri nas običajno - šele po tem, ko so prevozniki rahlo zagrozili s protesti.
Jože Baškovič se čudi, da se država zavzema za preusmeritev tovora s cest na tire in hkrati ohranja olajšave za tovornjake. Hkrati želi država čim več potnikov v javnem potniškem prometu, olajšav za nakup avtobusov pa ni.
V letu 2014 so prevozniške organizacije kupile okrog 130 avtobusov iz razreda euro VI. in nekaj več kot sto avtobusov iz razredov evro V. in evro V. EEV. Ekološka razlika med avtobusi v razredih euro V. in VI. je minimalna, pravi Peter Mirt, razlike v nakupni vrednosti avtobusov pa so znatne.
Gospodarski položaj v Sloveniji ni rožnat, zato bi lahko bili veseli, da se (povprečno 10,5 let) stari avtobusi zamenjujejo za nove. Država naj z olajšavami ne bi izgubila veliko, avtoprevozniki pa bi na odprtem evropskem konkurenčnem trgu pridobili enake pogoje.
Po podatkih GZS ima v Sloveniji 2300 avtobusov izdane licence. Cene najpogostejših (12-metrskih) visokopodnih turističnih in dolgolinijskih avtobusov se brez DDV gibljejo od okrog 230.000 do 400.000 in več evrov, linijski avtobusi za medkrajevni promet stanejo okrog dvesto tisočakov, avtobusi za primestni promet pa okrog 175.000 evrov. Električnih avtobusov na trgu ni, hibridni pa so vsaj dvakrat dražji od ostalih - in jih zato tudi nihče ne kupuje.
Jože Baškovič je opozoril, da je Slovenija že pred leti želela uvesti zelene avtobuse, a sta največja in najbolj ugledna proizvajalca, Mercedes in MAN, povedala, da nista v stanju narediti takih vozil. Šele potem smo v Sloveniji spremenili standard.
Bojan Pečnik je opozoril, da bodo olajšav deležni tisti, ki imajo dobiček. In, da pri nas vozijo tudi tujci, posebej z vzhoda in juga, tako da je na našem trgu konkurenca velika. Peter Mirt pa je dodal, da imajo vse ostale branže davčne olajšave pri nakupu osnovnih sredstev, le avtobusni prevozniki ne.
