Delavcem Kraškega zidarja prva četrtina izplačil iz stečaja

Drugo četrtino naj bi dobili poleti, saj se je po navedbah stečajne upraviteljice na računu nabralo dovolj denarja.

Objavljeno
04. junij 2014 14.51
Posodobljeno
04. junij 2014 17.43
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Sežana - Bivši zaposleni v Kraškem zidarju, ki je od leta 2012 v stečaju, so 2. junija dobili izplačanih 25 odstotkov priznanih prednostnih terjatev. Velika večina delavcev je prejela manj kot tisoč evrov, povprečno okrog tisoč evrov, en delavec celo 1,69 evra, devet od desetih nekdanjih vodilnih v Kraškem zidarju pa je dobilo več kot 10.000 evrov. Po javnih podatkih je – vse v skladu z zakonom – nekdanji direktor in največji lastnik Kraškega zidarja Radoš Lipanja dobil 29.000 evrov, sledita mu Pavel Macarol 18.600 evrov in Ksenija Gregorčič Mozetič 13.100 evrov.

Obalni sindikat delavcev gradbenih dejavnosti je nekdanje vodilne v Kraškem zidarju danes pozval, naj se odrečejo nadomestilu za letni dopust (za leto, v katerem je šlo podjetje v stečaj), to nadomestilo pa poleg neizplačanih plač zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečaja in odpravnine, določene glede na delovno dobo, spada pod prednostno terjatev.

»Vodilni so o solidarnosti in zmanjšanju lastnih plač pred uvedbo stečaja veliko govorili, zdaj imajo priložnost, da od besed preidejo k dejanjem. Trkamo na vest, etiko in moralo,« je za Delo povedal izvršni sekretar KS 90 Damjan Volf. »Nekdanje vodilne smo osebno pozvali, naj del svojih prejemkov donirajo v sklad, iz katerega bi lahko omogočili preživetje delavcev, ki jih je stečaj Kraškega zidarja pahnil v izrazito revščino. To bi bila solidarnostna gesta tistih, ki so zaradi svojega neodgovornega dela soodgovorni za propad Kraškega zidarja,« je poudaril Volf.

Če bi se omenjeni vodilni (skupaj s še četrtim na lestvici nekdanjih vodilnih, Aljošo Komparetom) odrekli samo nadomestilu za letni dopust, bi med reveže nekdanjega Kraškega zidarja razdelili 8000 evrov.

Po uvedbi stečaja 14. avgusta 2012 je brez dela ostalo 312 delavcev, od teh 234 iz občine Sežana. Stečajna upraviteljica je v stečajno maso priznala 176,5 milijona evrov, delavcem je priznal 3,5 milijona prednostnih terjatev, kar ni niti dva odstotka vseh terjatev. Delavci do zdaj v stečajnem postopku niso prejeli niti evra, medtem pa so tekoči stroški stečajnega postopka stečajno maso do zdaj zmanjšali za več kot dva milijona evrov, izplačane prednostne terjatve delavcem pa znašajo 940.000 evrov.