Delavci Aera dobili odpovedi

Stečajna upraviteljica Alenka Gril je prepričana, da kupca za družbo ne bi smeli dolgo iskati, saj zanimanje je.

Objavljeno
14. april 2015 10.37
Aero. V Celju 9.2.2015
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Celje – Delavci nekoč enega izmed najbolj prepoznavnih podjetij v državi so včeraj v roke dobili odpovedi. Aero je predlog za stečaj na celjsko okrožno sodišče podal 3. aprila, ko so ugotovili, da banke družbe ne bodo dokapitalizirale z 1,5 milijona evrov. Na zavod za zaposlovanje se bo prijavilo 152 delavcev.

Stečajna upraviteljica Alenka Gril je odpovedi vročila vsem delavcem. V 15-dnevnem odpovednem roku bodo v družbi ostale le strokovne službe, proizvodnja pa stoji že od konca marca. Grilova je povedala, da so se v družbi zavedali, da imajo preobsežno režijo za tako malo zaposlenih, in so pripravili program presežnih delavcev, vendar družba ni imela dovolj denarja za odpravnine.

Usoda Aera je bila odvisna od bank, ki imajo v družbi 96-odstotni delež. Največ, skoraj 63 odstotkov, ima Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer so pojasnili, da so proučili načrt prestrukturiranja družbe: »Ocenili smo, da je vlaganje dodatnih sredstev v Aero, ne da bi bili hkrati z dovolj visoko stopnjo verjetnosti prepričani o uspešni sanaciji podjetja, negospodarno in neodgovorno do davkoplačevalcev.«

Na nove brezposelne pripravljeni

Aero, ki je 80 odstotkov prihodkov ustvaril na tujih trgih, se je že nekaj let boril z upadom prometa in povečevanjem izgube. Tako so imeli leta 2012 21,6 milijona evrov prihodkov in izgubo 1,8 milijona evrov, leta 2013 pa je izguba znašala že 4,2 milijona evrov ob zgolj 13,5 milijona evrov prihodkov. Tudi v družbi sami vsi niso verjeli, da bodo banke, poleg DUTB še Poštno banko in Probanko, prepričali v dokapitalizacijo. Tako je veliko zaposlenih, ki so imeli kam oditi, odšlo. Ostali so večinoma starejši delavci. »Nama je ostalo še zelo malo do pokoja. Jaz bom imel pogoje 5. maja. Samo pet dni bom na borzi,« je dejal eden izmed delavcev, ki sta čakala sindikalista, drugi pa je dodal: »Mene čakajo še štirje meseci. Najtežje bo za tiste, ki so stari 50, 55 let.«

Na ta problem je opozorila tudi direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak: »S stečajem Aera se statistično število brezposelnih v naši službi poveča za 1,24 odstotka. Ob tem, da v regiji ne opažamo novih zgodb z obsežnim zaposlovanjem, se nam vsako izgubljeno delovno mesto še kako pozna.« Konec marca je bilo na Celjskem registriranih 12.270 brezposelnih, januarja je registrirana brezposelnost znašala 14,5 odstotka, v Sloveniji pa 13,5 odstotka.

Zavod za zaposlovanje je delavcem že včeraj vročil zahtevke za denarna nadomestila, v evidenco brezposelnih oseb jih bodo prijavili 30. aprila, tako da bodo za nekaj dni nadomestila dobili že v prvih majskih dneh.

Ostajajo barvice

Na stečaj družbe so se pripravili tudi v invalidskem hčerinskem podjetju Aero Ida, ki izdeluje tempera in vodene barvice. Njihov program ni vezan na poslovanje Aera, so pa za nabavo in prodajo doslej skrbeli v matični družbi. Kljub temu Aero Ida s svojimi 44 zaposlenimi nadaljuje delo.

Čeprav je DUTB neuspešno prodajala tako terjatve kot tudi lastniški delež v Aeru, stečajna upraviteljica Grilova meni, da prodaja ne bi smela biti problem: »Interes je izkazan, Aero je strateškega kupca že iskal. Možen je tudi najem za eno leto, najemniku lahko damo tudi predkupno pravico. Je pa pomembno, da bi bil ponoven zagon podjetja čim prej, da se blagovna znamka ne zgubi s trga.«

Na problem Aera je v govoru ob celjskem občinskem prazniku opozoril tudi župan Bojan Šrot: »Vse skupaj bi nas morala skrbeti neznosna lahkost sprejetja odločitev paradržavnih institucij, ko gre za vprašanja ohranjanja delovnih mest, ki so v kriznih časih še toliko bolj dragocena. Meni je nerazumljiva odločitev, da je 1,5 milijona evrov preveč denarja, da bi se v Aeru ohranilo 150 delovnih mest, če po statistiki vemo, da stane eno delovno mesto najmanj štirikrat toliko, in pri tem pozabimo na ljudski kapital v tej družbi, tehnološko znanje, tradicijo, blagovno znamko in vse drugo.«