Digitalizacija je vzporedna, na nabavni in prodajni strani

Slovensko livarstvo je po doseženem obsegu proizvodnje na prebivalca visoko v svetovnem vrhu. Za svoje preživetje je zato moralo precej zgodaj poiskati zanesljive tržne niše v tujini, ker je slovenski trg veliko premajhen. Livarska panoga je zato zelo izvozno usmerjena. Večina livarn izvaža več kot polovico svoje proizvodnje, nekatere celo več kot 90 odstotkov, pravi Mirjam Jan Blažić, predsednica Društva livarjev Slovenije.

Tradicionalni in največji trgi livarskih podjetij so v državah zahodne Evrope (Nemčija, Italija in Avstrija). Livarstvo je bilo pred leti usmerjeno v nizkocenovne ulitke z zelo preprosto tehnologijo izdelave, zdaj pa že obvladuje visokotehnološke in kakovostnejše izdelke z višjo dodano vrednostjo. Livarska podjetja zato sodijo med najbolj dinamične izvoznike v državi.

Tudi v industriji vse pogosteje govorimo o digitalizaciji in konceptu industrija 4.0. Kakšen izziv to pomeni za livarska podjetja, kakšne prilagoditve v svojih poslovnih procesih uvajajo?

Na lanskem 56. mednarodnem livarskem posvetovanju v Portorožu, ki ga Društvo livarjev Slovenije že tradicionalno organizira vsako leto, so bile v ospredju pozornosti livarskih strokovnjakov in znanstvenikov teme, povezane s četrto industrijsko revolucijo ali Industrijo 4.0. Ugotovili smo, da smo priča neizogibnim spremembam, ki se že dogajajo in prihajajo v naše delo in okolje v širšem smislu.

Kdo je najmočnejše gonilo uvajanja digializacije – naročniki izdelkov (na primer tuja velika podjetja) ali konkurenti?

Znano je, da je ideja in izziv za Industrijo 4.0 nastala v Nemčiji kot odgovor na gospodarsko zaostajanje za globalnim gospodarstvom. Livarska in druga slovenska podjetja so kot tradicionalni partnerji Nemčije morala nehote vstopiti na skupni vlak. Za Slovenijo je zelo pomembno, da se je znašla na tem vlaku večje hitrosti, in na njem moramo vztrajati naprej.

Kako v tehnološkem posodabljanju livarstva sodelujejo slovenski strokovnjaki, slovensko znanje?

Članice Društva livarjev Slovenije – livarska podjetja in tudi dobavitelji za livarsko industrijo se zavedajo zahtev, ki jih prinašajo današnji časi. Smo v dobi hitre rasti širokega spektra informacijskih tehnologij, ki jih je nujno treba pametno obvladovati s postavitvijo ustreznih korelacij in funkcij ter tako zagotavljati večjo produktivnost, učinkovitost in optimalnost. Glavna orodja za razvoj proizvodov, proizvodnih parametrov in materialov so že močno v rokah digitalizacije. V livarskih procesih se srečujemo z veliko različnimi in pomembnimi podatki, ki jih je treba sistemsko povezati tudi tako, da bomo sposobni hitro slediti nenehnim spremembam v livarskih procesih, ki jih zahtevajo končni porabniki livarskih izdelkov. Proizvajalci avtomobilov, denimo, zahtevajo nenehno zmanjševanje komponent in izboljševanje njihovih tehnoloških lastnosti.

Katera so trenutno področja tehnološkega napredka, kjer lahko slovensko livarstvo pričakuje izboljšanje konkurečnosti na svetovnem trgu, rast proizvodnje?

Digitalizacija se dogaja paralelno tako na prodajni kot nabavni strani, saj je njen smisel v povezovanju enormne količine podatkov, ki zaznamujejo celoten proizvodni proces, delovanje posameznih strojev ali nabavnih virov. V livarski industriji so nabavni viri zelo težki tako za tehnični kader kot tudi nabavnike. Zelo pomembno je, da je v določenem trenutku znano, ali je v proizvodnem procesu uporabljen kakovosten material za pametno ceno. Te podatke je zdaj že mogoče uspešno obvladovati s posebno programsko opremo, ki permanentno skenira po celem svetovnem spletu in išče alternativne surovine in dobavitelje. S takimi ažurnimi informacijami ima podjetje na razpolago orodje za izboljšanje nabavnih stroškov in zmeraj odlična izhodišča za pogajanja s dobavitelji materialov.

Kako se izzivom v vse zahtevnejših izdelkih in proizvodnjih procesih livarji prilagajajo z usposabljanjem delovne sile? Katerim poklicnim profilom grozi »izumrtje«, katerih primanjkuje?

Potrebe po dodatnih znanjih in ustrezno usposobljenih kadrih za nadaljnje korake na poti v digitalizacijo slovenskega livarstva, se bodo po naši oceni povečevale. Že v tem trenutku bi se bilo treba pospešeno ukvarjati s tem, kako in kje pridobiti potrebne kadre. K tem potrebam bi v prihodnje morali še boj slediti tudi učni programi po šolah.