Direktor evropske letalske varnosti na obisku

Ljubljana – Na bolj ali manj protokolarni obisk v Slovenijo prihaja direktor evropske letalske varnostne agencije EASA Patrick Ky. Februarska inšpekcija v slovenski javni agenciji za civilno letalstvo (JACL) ni pokazala nič novega: splošno kadrovsko podhranjenost.

Resorni ministri se v Sloveniji menjajo še hitreje kot vlade. Odhajajoči Samo Omerzel je na primer podpiral gradnjo novega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, a država ni imela glasovalnih pravic. Na Sodu so kasneje priznali, da so tudi sami nasprotovali gradnji, ker je Aerodrom Ljubljana pač naprodaj.

Tukajšnja »podružnica« evropske agencije, JACL, nikoli ni bila ustrezno kadrovsko popolnjena – mednarodne zahteve in sklep vlade iz jeseni 2010 govorijo o 69 zaposlenih, večinoma naj bi bili certificirani strokovnjaki, trenutno pa je na agenciji 47 zaposlenih. Tu se zadeve ne premaknejo, EASA pa vedno znova ugotavlja neskladja in izraža zadržke. In seveda, agencija ima še vedno samo vršilca dolžnosti direktorja, Sandija Kneza, kar je »zasluga« prvega in hkrati nekdanjega, dvakrat razrešenega direktorja Žige B. Kotnika, ki je tudi v drugo sprožil upravni spor in zablokiral imenovanje. Trije od petih sektorjev v JACL so prav tako vodeni »po pooblastilu« – začasno.

Po drugi strani pa je JACL za letalsko industrijo – predraga. Vsi po vrsti tožijo nad previsokimi taksami, kar je prekletstvo majhnih držav. Ko bi bila Slovenija vsaj butično urejena.

Drugo javno podjetje, Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS) ima sicer po gradbeni aferi Čista lopata stabilno vodstvo, računsko sodišče pa preverja »smotrnost ureditve razmerij« do države. Zaradi njihovih enakih pristojbin na vseh treh mednarodnih letališčih, kjer je kljub temu, da prometa ni (vsaj veliko ne), treba vzdrževati vse službe, so višje tudi pristojbine na Brniku, kar pomeni višje stroške predvsem za Adrio Airways.

Veliko novega ni niti pri preoblikovanju regijskega zračnega prostora (projekt FAB CE) v skladu s predpisi EU o enotnem evropskem nebu. Razdrobljen zračni prostor povzroča zamude in stroške letalskim prevoznikom, evropska komisija pa zaradi zamud pri oblikovanju enotnega evropskega neba občasno izdaja opozorila – srednjeevropskim državam še ne, pač pa sredi aprila na primer državam iz območja FAB EC (Beneluks, Francija in Nemčija ter Švica).

Letalski prevoznik, ki tekoče pozitivno posluje, že v kratkem pričakuje odločitev evropske komisije o statusu 50-milijonske državne pomoči. Pričakovanja so optimistična, saj Adria Airways menda izpolnjuje načrt prestrukturiranja, poleg tega sta v podobnem preverjanju tudi poljski Lot in češki ČSA, komisija pa načeloma spodbuja regionalno (letalsko) mobilnost. S privatizacijo/prodajo Adrie Airways se čaka na odločitev Bruslja, prodajni postopki za osamosvojeno in dobičkonosno Adrio Airways Tehniko pa menda ugodno potekajo. Posledično je od Bruslja kratkoročno odvisna tudi likvidnost Aerodroma Ljubljana. Morebitne likvidnostne težave Adrie bi med drugim pomenile odvzem nekaterih licenc in prizemljitev letal in prevoznika.