Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenske železnice (SŽ) so v polletju ustvarile skoraj 225 milijonov evrov prihodkov. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in celotni poslovni izid sta bila pozitivna: EBIT štiri milijone in četrt, številka pri dobičku pa se je ustavila pri dobrih sedmih milijonih evrov. Bolje kot lani, precej bolje kot predlani ter slabše upa generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes kot prihodnje leto.
»Najpomembnejše je pozitivno tekoče poslovanje, na večji čisti dobiček pa je vplivalo, da nam je letos po zelo ugodnih pogojih uspel izstop iz izvedenih finančnih instrumentov. Ti so nam od nakupa v letu 2006, ko so bili najdražji, prinesli za več kot 40 milijonov evrov izgube. Izstop SŽ dolgoročno povečuje našo finančno stabilnost.«
Tovorni promet je hrbtenica.
Tovora bo v osemmesečju za tri do štiri odstotke več kot lani in od plana, transportni prihodki pa bodo za dva do tri odstotke višji od načrtovanih in podobni kot lani, ko so v primerjavi z osmimi meseci leta 2011 padli. Primerjalno smo po rasti med evropskimi železniškimi upravami med boljšimi.
Kaj pa potniški promet?
Posluje zadovoljivo, za štiri odstotke nad načrtovanim in prav toliko bolje kot lani. Število potnikov se povečuje zaradi ugodnejših pogojev, zaradi subvencioniranega prevoza dijakov in študentov ter tudi same krize, ki vpliva na javni potniški promet, posebno železniški. Za prihodnje leto je za abonente, ki jih je 45 odstotkov vseh potnikov, predvidena spletna prodaja z uporabo brezstičnih čipnih kartic. Upam, da bomo z vlaganji še povečali obseg.
Kakšnimi vlaganji? Pomeni to nova posojila?
Pozitivno poslovanje še ne pomeni, da so SŽ sanirane, je pa pogoj za nadaljnjo sanacijo. SŽ so obremenjene z deset do petnajst let starimi dolgovi za takratne naložbe v vozna sredstva in tudi v pokrivanje nekdanjih izgub. Sami jih z dobičkom, ki ga ustvarjamo, ne bomo mogli odplačati. Slovenske železnice bodo sanirane, ko bodo imele sodoben potniški promet, ko bodo upravljale sodoben infrastrukturni sistem in ko bodo imele konkurenčen tovorni promet, ki bo posloval v radiju petsto kilometrov, torej do Beograda, Budimpešte, Bratislave in Dunaja, do Münchna in Milana. Ko bo to razvito in dobičkonosno, bodo SŽ na točki, na kateri bi moralo biti vsako podjetje takega pomena, kot so železnice za državo. Kratkoročni učinki in dobički so lepi, strateško pa tukaj še veliko manjka. Brez dejavne vloge našega lastnika nikakor ne bo šlo.
Če dostopa do posojil ni, ostane kot možnost strateški partner?
To je stvar lastnika. Menim, da so SŽ trenutno v takšnem stanju, da primernega strateškega partnerja le težko dobijo, saj sanacija še poteka. V Sloveniji še nobeno podjetje v težavah ni dobilo strateškega partnerja, saj tudi strategi nimajo denarja na pretek. Nemške ali avstrijske železnice imajo dovolj svojih težav, zato ni realno, da bi kdo prevzel same težave. Smo pa na polovici poti, od koder je lažje in tudi pametneje iti naprej kot nazaj.
Ali ideja o povezovanju slovenske logistike še tli?
Poslovna povezava med Luko Koper in SŽ je dobra in vse boljša, morebitna kapitalska povezava pa je stvar večinskega lastnika obeh, države. Načelno pa je smiselno kapitalsko povezovanje dobrih podjetij, ne dveh slabih.
Ste res lobirali za Gašparja Gašparja Mišiča?
Na SŽ nismo lobirali za nikogar. Ne ukvarjamo se s tem, kdo bo direktor Luke, ker to ni naša pristojnost, in imamo sami pred seboj toliko poslovnih izzivov, da se ne moremo ukvarjati še s težavami Luke.
Druge hčerinske družbe?
Poslovanje infrastrukture je vezano na pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe z državo, in ker je sredstev iz leta v leto manj od stroškov, ki nastajajo, znižujemo cene dobaviteljem. Tudi vleka, ki večino posla opravi znotraj sistema, nekaj pa tudi z zunanjimi partnerji, posluje v skladu s pričakovanji. Železniško gradbeno podjetje (ŽGP) bo letos podvojilo obseg dela, prihodki se bodo z lanskih 44 milijonov povečali na okrog 90 milijonov evrov, pričakujemo od šest do sedem milijonov dobička. ŽGP je postalo trenutno največje gradbeno podjetje v Sloveniji, ki je posredno v lasti države, in tudi med najbolj uspešnimi in perspektivnimi.
Boste sedanji lastniški delež povečali na sto odstotkov?
Ena izmed usmeritev je, da povsod postanemo stoodstotni lastniki, vendar je za to treba imeti razloge, biti mora finančno ugodno, učinek pa pozitiven za celotno skupino.
Kako posluje Fersped?
Fersped je bil nekaj let del sistema Mercata, preveč prepleten s tem sistemom, težave Mercate pa so delno prevalili na Fersped. Družbo smo očistili, zdaj jo kadrovsko in komercialno saniramo. Pozitivno poslovanje pričakujemo leta 2014, operativne izgube pa že letos jeseni predvidoma ne bo več.
Število zaposlenih se je v sistemu v prvi polovici leta zmanjšalo za napovedanih več kot tristo ljudi. Kako naprej?
Z rednim predčasnim upokojevanjem še naprej zmanjšujemo število zaposlenih, letos naj bi se številka znižala za štiristo. S priključitvijo Ferspeda se je število povečalo za sto, zato je primerjava z lanskim letom težja. Število zaposlenih bomo zmanjševali še prihodnje leto, potem pa bo že precej nizko glede na obseg dela, ki se ne zmanjšuje. Povprečna starost zaposlenih je že čez 50 let, mladih je zdaj zelo malo. Naš problem postaja, kako zagotoviti njihov pritok.
Problemi z zemljišči in njihovimi prenosi so kar stalnica.
Gre za veliko (več sto ali več) zemljiško-knjižno neurejenih primerov iz preteklosti. Za urejanje je potrebno ogromno znanja, denarja in časa, ogromno primerov je težko rešljivih, z vzdrževanjem stanja nepremičnin pa imajo SŽ dodatne stroške.
Emonika?
Tu je ključno, ali bo podjetje pridobilo državno pomoč za tuja vlaganja (in kolikšno) in ali se bo z mestom dogovorilo o višini komunalnega prispevka. SŽ so v teh dneh dobile spor z avtobusno postajo, tako da je zemljišče zdaj čisto, brez plomb in ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za nas je pomembno, da čim prej dobimo v uporabo javno-logistični del.
Kaj pa prijave na policijo in sodišča za razne posle iz preteklosti?
Preiskave po mojih informacijah še potekajo. Za SŽ je najbolje, da bi bile preiskave končane čim prej, a za zdaj za nobeno še ne vem, da bi bila končana.
Vedno se veliko govori o zaposlovanju novih vodilnih kadrov.
Od zunaj zaposlujemo res le v izjemnih primerih, ko pravega kadra ne najdemo v sistemu. Za mojega pomočnika za ekonomiko smo zaposlili Tomaža Kraškovica, saj je prejšnja pomočnica odšla iz sistema. Njegova zaposlitev je vezana na moj mandat. Boštjan Rigler pa je z ministrstva prišel v ŽGP, kjer je odgovoren za trge nekdanje Jugoslavije, ki so za ŽGP velik potencial. Ne gre za vodilno delovno mesto. Težko je reči, da nekdo, ki je bil na ministrstvu, zato ne more dobiti službe. Sicer pa je v vseh podjetjih, ki so del Skupine SŽ, skupaj le okrog 50 vodilnih z individualnimi pogodbami.
