Tiskane izdaje
Ljubljana - Telekom Slovenije je na spletni strani ljubljanske borze Seo.net objavil, da Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ponovno opozarja Republiko Slovenijo, Kapitalsko družbo, Slovensko odškodninsko družbo, Aerodrom Ljubljana, NKBM, Luko Koper, Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in Zavarovalnico Triglav, ki v Telekomu Slovenije (TS) delujejo usklajeno in skupaj dosegajo in presegajo prevzemni prag, da bi v skladu z zakonom o prevzemih morale solidarno dati prevzemno ponudbo za delnice TS.
Zakaj med delničarji, ki so povezani z državo, ni navedena banka NLB, ki je večja lastnica od NKBM, sklada za razgradnjo Krškega in Aerodroma, so v ATVP pojasnili, da postopek nadzora nad osebami, ki usklajeno delujejo v TS še poteka in torej v njem ATVP še ni sprejela nobene odločitve, samega postopka nadzora pa zaradi zaupnosti ne moremo pojasnjevati.
Ob koncu lanskega leta je bila Republika Slovenija lastnica 62,54 odstotka delnic Telekoma Slovenije, Kad je bil lastnik 5,59 odstotka delnic TS, Sod 4,25 odstotka, Triglav vzajemni skladi pa 0,62-odstotni lastnik. Vsi ostali omenjeni lastniki so manjši in jih ni med desetimi največjimi.
Ob morebitnem odvzemu glasovalnih pravic državi in državnim podjetjem, bi bili v TS naenkrat odločujoči manjši delničarji. Iz prve deseterice so to Modra zavarovalnica (z 1,44-odstotnim deležem), Intersvet (1,14), Perspektiva FT (0,75), NFD 1, delniški podsklad (0,72), KD Galileo (0,57) in NLB z 0,55-odstotnim deležem.
Telekom Slovenije je za 6. februar na zahtevo države sicer sklical skupščino delničarjev, na kateri naj bi izbrali nove nadzornike, ki naj bi ob izteku mandata sedanjim konec aprila, prevzeli opravljanje nadzorne funkcije. V sklicu skupščine so sedanji nadzorniki, vodi jih Tomaž Berginc, zapisali, da niso uspeli pripraviti in izpeljati vseh predpisanih postopkov. Delničarje so še opozorili »na možnost obstoja konflikta interesov pri posameznih kandidatih«.
Slednje je morda najbolj očitno pri Matjažu Savodniku, ki je sicer po študiju in delu v tujini šele pred leti prišel v Slovenijo, je pa odtlej bil na vodilnih mestih pri Telekomovih tekmecih Tušmobilu in T-2. Savodnik je bil med avgustom 2009 in septembrom 2011 generalni direktor v Tušmobil, ki je v času njegovega poslovodenja 23. februarja 2011 proti takrat še samostojnemu Mobitelu zaradi svežnja Džabest vložil odškodninsko tožbo v višini 86 milijonov evrov. Morebitnega konflikta med predlaganim nadzornikom Tomažem Berločnikom, predsednikom uprave Petrola in novo članico uprave Telekoma Slovenije, Matejo Božič pa ni več, saj je slednja izstopila iz nadzornega sveta Petrola.
Preostali vladni kandidati za nadzornike Telekoma so Adolf Zupan (prvi direktor Telekoma po ločitvi Pošte in Telekoma, tudi nekajdnevni predsednik uprave TS ob zmedi v jeseni 2001, ko nadzorniki niso izbrali »pravega« kandidata, sicer pa direktor in lastnik AZ Zavarovalnoposredniške družbe in pred tem predsednik uprave Zavarovalnice Tilia), Matjaž Janša (namestnik direktorja družbe Elektronsko Pismo Pošte Slovenije, pred tem zaposlen na Ministrstvu za gospodarstvo kot generalni direktor Direktorata za elektronske komunikacije in kot tak operativec pri neuspeli privatizaciji TS v letih 2007–08), Miha Klun (vodja reševanja zavarovalnih primerov v Adriatic Slovenici in pred tem vodja pravnega oddelka v Inlesu) in Matej Kovač (član uprave IUS Legal and Business Solutions).
Na februarski skupščini naj bi delničarji odločali tudi o predčasnem izplačilu polovične pričakovane dividende.
