Tiskane izdaje
Ljubljana – Gorenje čaka živahen teden. Jutri bodo delničarji odločali o zamenjavi dveh nadzornikov, ki najbrž ne bo izglasovana, v četrtek pa se bo nadzorni svet ukvarjal z domnevno spornim sponzoriranjem ruskega nogometnega kluba Torpedo in načrtom za letos, ki bo zahtevno.
Zamenjavo prvega nadzornika velenjske družbe Marka Voljča in njegovega namestnika Uroša Slavinca je novembra prek družbe Home Products Europe zahteval Philip Sluiter, nekdanji lastnik nizozemskega Ataga, ki je krajši čas že sedel tudi v upravi Gorenja. Za nova nadzornika je predlagal sebe in Roberta Lična. Tej zahtevi so se pozneje pridružile tudi Raiffeisenbank Austria, Splitska banka in Unicredit bank Hungary, vsaj za delom teh delnic pa stoji Kristijan Floričić. Podporo predlogu pa je že napovedalo tudi Društvo delničarjev GRVG, ki ga zastopa Matej Tomažin.
Nedoseganje ciljev
Sluiter zahtevo po zamenjavi Voljča in Slavinca utemeljuje z Gorenjevimi slabimi rezultati in nedoseganjem ciljev iz strateškega načrta družbe do leta 2020, predvsem glede razdolževanja. Izpostavlja pa tudi preveč prijateljski odnos med omenjenima nadzornikoma in predsednikom uprave Gorenja Franjem Bobincem. Spomnimo, podjetje Voljčeve žene dela tudi za Gorenje, zaradi česar bi lahko bil prvi nadzornik tudi v konfliktu interesov.
Sluiter je po zadnjih lastnih napovedih zbral dobrih 40 odstotkov kapitala podpore, na vprašanje, ali se je v zadnjih dneh temu pridružil še kdo, pa nismo dobili odgovora. Za odpoklic mora na skupščini glasovati 75 odstotkov delničarjev. Pri tem bo pomemben jezik na tehtnici tudi Kapitalska družba (Kad), ki ima v lasti 16,4 odstotka velenjske družbe. V Kadu pravijo, da dokončne odločitve o predlagani zamenjavi še niso sprejeli. Po naših neuradnih informacijah država odpoklica ne bo podprla; o tem naj bi danes odločali tudi nadzorniki Kada.
Gorenje, ki je nastalo v 50. letih prejšnjega stoletja iz delavnice kmetijskih strojev in je takrat zaposlovalo deset ljudi, je zdaj mala multinacionalka z 11.000 zaposlenimi, ki jo od leta 2003 vodi Franjo Bobinac. V tem času se je družba v najtežjem položaju znašla med finančno krizo, zadnje brbotanje okoli Gorenja pa traja že nekaj mesecev.
Vse večje nezadovoljstvo
Začelo se je že na lanski redni julijski skupščini, ko je Društvo delničarjev GRVG upravi postavilo 20 vprašanj o poslovanju. Nadzorniki so nato isti mesec Bobincu podelili nov mandat. Septembra lani pa je omenjeno društvo delničarjem poslalo pismo, v katerem je opozarjalo, da podjetje ne ustvarja varnostne blazine, se ne dezinvestira dovolj in da porabi več kapitala, kot ga ustvari. Tega stališča ni spremenilo.
»Gorenje v trenutnem obdobju pozitivne konjukture žal še zmeraj ne dosega rezultatov, ki bi nas navdajali z optimizmom. Pogled na vse večje finančne obveznosti razkriva, da bo trenutek, ko se bodo obrestne mere občutneje zvišale, za Gorenje lahko zelo dramatičen,« je decembra opozoril Tomažin, ki meni, da se je Gorenje približalo stanju, ko bo potrebovalo sveži kapital.
A tudi če pobudniki sprememb, ki si tega želijo tudi v upravi družbe, ne bodo uspešni, vodstvo Gorenja čaka zahtevno leto. Najpozneje julija letos bo podjetje dobilo nove nadzornike, do druge polovice leta pa naj bi tudi novega lastnika. Gorenje namreč s pomočjo investicijske banke Rothschild Italija od novembra lani že išče strateškega partnerja. Poročali smo že, da po neuradnih informacijah glavni kandidati za to prihajajo s Kitajske.
Med možnimi strateškimi partnerji sta tako kitajska proizvajalca bele tehnike Midea in Haier, poleg njiju pa se omenjata še proizvajalec televizorjev Hisense in Gree, vodilna proizvajalka klimatskih naprav na svetu. Bobinac je pred kratkim pojasnil, da je mogoče povezovanje z enim velikim ali več manjšimi partnerji iz panoge bele tehnike ali s področja elektronike.
Upravo Gorenja čaka tudi razdolževanje družbe. Po zadnjih podatkih je imela družba, ki bi morala dolg zmanjševati, konec septembra za 417 milijonov evrov čistih finančnih obveznosti, kar je 12 milijonov več kot v primerljivem obdobju leta 2016. Razmerje čistih finančnih obveznosti in EBITDA pa se je povečalo na 5. Kljub visoki zadolženosti, menda ni predvideno, da bi strateški lastnik družbo dokapitalizral, ni pa izključen delni prevzem dolga.
Gorenje je sicer tik pred božičnimi prazniki za poplačilo komercialnih zapisov namenilo 40 milijonov evrov, do začetka februarja pa namerava izdati šesto izdajo komercialnih zapisov v približno enakem obsegu. Družba spet prodaja tudi Gorenje Surovino.
Rast cen surovin
Na slabše poslovanje Gorenja v preteklem letu so vplivali rast cen surovin, višji stroški dela in slabša prodaja na nemškem trgu. V Gorenju pojasnjujejo, da tudi letos pričakujejo pomembno rast cen materialov in komponent na svetovnih trgih, kar bo eden ključnih izzivov za skupino. Dodajajo, da to lažje obvladujejo proizvajalci z večjim obsegom poslovanja in da tudi zato iščejo ustreznega strateškega partnerja.
