DUTB: To je bilo v Cimosu nujno že vrsto let

Ljubljana, Koper – »V Cimosu imamo zdaj opravka z nadzorovano poravnavo, ki združuje vse stranke, dobavitelje, kupce in proizvajalce in daje družbi več manevrskega prostora, da reorganizira svoje operacije,« je včeraj za Delo povedal Christopher Gwilliam, glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Včeraj je posle predsednika uprave Cimosa prevzel Janez Gradišek, ki pa ima omejene pristojnosti. O tem ga je včeraj obvestil prisilni upravitelj Marko Zaman.

Koprsko okrožno sodišče je v torek imenovalo Marka Zamana za upravitelja v postopku Cimosove insolventnosti, potem ko je ugotovilo, da koprska družba izpolnjuje pogoje 55. člena zakona o gospodarskih družbah in o insolventnosti. Zamana so predlagali predlagatelji postopka prisilne poravnave. Včeraj popoldan je bil že v Cimosu na seznanitvenem sestanku s predsednikom uprave.

Ob koncu obiska je izjavil: »Prisilna poravnava je šele uvedena in ne začeta. Kot prisilni upravitelj opravljam samo nadzor in preprečujem, da bi bili upniki obravnavani neenakopravno. Tri mesece po izdaji sklepa bo moral predlagatelj ali dolžnik podati predlog prisilne poravnave, povedati bo moral, kakšen vpliv bo imela ta poravnava, na koga bo učinkovala, kakšni bodo ukrepi prestrukturiranja. Znana bo morala biti vsebina načrta finančnega prestrukturiranja. Med ukrepi bo tudi likvidnostni načrt,« je pojasnil prisilni upravitelj.

Včeraj je upravo seznanil z omejitvami, saj sme uprava le v omejenem obsegu razpolagati s premoženjem, ne sme najemati posojil, dajati poroštev, sprejemati sklepov, katerih posledica bi bila neenakopravna obravnava upnikov ali preprečevanje prestrukturiranja. Zaman je zahteval analizo povprečnih mesečnih stroškov, zadnjo dostopno bilanco poslovanja, bančne izpiske in podatke o vseh odprtih bančnih računih v Sloveniji in tujini.

V torek so se v Ljubljani sestali predstavniki bank upnic, nekaterih kupcev in vodstva Cimosa, kjer so se dogovorili o nekaterih nujnih ukrepih, ki bi družbi omogočili nemoteno nadaljevanje proizvodnje v sedanjem obsegu. Po neuradnih informacijah naj bi nekateri kupci privolili v skrajšanje roka plačil za dobavljeno blago s povprečno 70 do 90 dni na največ 14 dni. Če bi se to uresničilo, bi vsaj za spoznanje (za kakih deset milijonov evrov) izboljšali likvidnost družbe. Neuradno naj bi bil dosežen tudi dogovor, da bo banka SID vendarle prepustila 16 milijonov evrov kupnine od Litostroja Power (šest milijonov evrov namerava zadržati zase). Oba ukrepa ne zadoščata za zadostno Cimosovo likvidnost in ta terja dodatno posojilo bank.

Z DUTB še zmeraj ni jasnega znamenja, kako so ukrep sprejeli dobavitelji in vsi kupci. Danes naj bi se v Ljubljani na to temo sestali predstavniki sindikata Skei. Predstavniki delavcev opozarjajo, da gre za izjemno občutljive trenutke, in kar ne morejo verjeti, da predlagatelji ukrepa niso bolj pripravljeni in niso z vsemi ustreznimi zagotovili sprejeli omenjene odločitve, temveč šele naknadno prepričujejo deležnike.

V DUTB pa najodgovornejši trdijo drugače in tudi nekoliko protislovno: »To je bilo Cimosu nujno potrebno že vrsto let. Tega prej niso nikoli uspešno dokončali, največ, kar je bilo storjenega, je bila širitev, ki pa ni nujno tudi v največjem interesu te družbe. Zato smo pripeljali Admetam, ki zaposluje izkušene strokovnjake, ki so imeli visoke položaje v proizvajalcih avtomoblskih delov in avtomobilov,« je za Delo povedal Christopher Gwilliam in hkrati opozoril, da bi pristojne institucije morebitno zamenjavo Cimosovega dolga v lastniški delež verjetno obravnavale kot nedovoljeno državno pomoč, kar bi vodilo v stečaj podjetja.

Dobro podjetje, ki se je preveč zadolžilo

»V preteklosti je bila že izpeljana finančna reorganizacija Cimosa, skupaj s kolegi pa ne razumem, zakaj niso poleg tega opravili še prestrukturiranja poslovnih operacij dovolj hitro in zgodaj. To je bil ključni vzrok vseh težav. Naš namen je, da Cimos prestrukturiramo, saj je to dobro podjetje, ki pa se je v zadnjih dvajsetih letih preveč zadolžilo. Prvič imamo sporazum, v katerem so vsi najpomembnejši deležniki Cimosa. Naj poudarim, da ne gre za odločitev, češ, 'pa poskusimo še to', saj smo vsi sprevideli, da je to najboljši izhod za vse.«

Pogovor s Christopherjem Gwilliamom bomo objavili v Sobotni prilogi.