Enoten patent prinaša negotovost, a tudi priložnosti

Velika podjetja naj bi bila boljšem, nekatera manjša pa na slabšem, kaže analiza.

Objavljeno
05. maj 2016 19.15
pr Krka
Maja Grgič
Maja Grgič
Ljubljana – Ekonomski učinki enotnega evropskega sistema bodo večinsko pozitivni, manjši del gospodarstva pa bo na slabšem, ugotavlja analiza tega sistema na slovensko gospodarstvo, ki jo je naročil Urad za intelektualno lastnino. Naša vlada je namreč pred odločitvijo, ali ratificirati ta evropski sporazum ali ne.

Enotni evropski patent (EEP) bo veljal v vseh članicah, ki bodo ratificirale sporazum o enotnem patentnem sodišču, ki ga podpira 26 držav.

»Vse govori v prid enotnemu sistemu,« je povedal dr. Mitja Kovač, eden od avtorjev raziskave. Po njegovih besedah bodo naši izvozniki vsekakor na boljšem, mikro podjetja, ki ne izvažajo in predstavljajo približno 5 odstotkov našega BDP pa bodo na slabšem. A tudi on priznava, da nov sistem prinaša precej tveganj, predvsem zaradi negotovosti sistema in delovanja enotnega patentnega sodišča, ki bo vzpostavljeno z enotnim sistemom.

Dostop do novih trgov

Yann Ménière iz Evropskega patentnega urada pričakuje, da bo enotni patentni sistem prinesel nižje stroške zaščite, da bo ta bolj učinkovita in da bo podjetjem prinesla priložnosti na novih trgih, kamor prej niso vstopala, zaradi dodatnih stroškov z zaščito invencije. Enoten sistem naj bi po njegovih besedah privabil tudi več vlagateljev in prinašal večjo spodbudo k inoviranju. »Slovenija je ena od vodilnih članic pri raziskavah in razvoju in EEP bo omogočal dodatno izkoriščanje tega potenciala,« je dejal Ménière.

Podobno meni patentni zastopnik iz Italije Paolo Markovina. Pojasnil je, da je Italija kljub prvotnemu nasprotovanju v postopku ratifikacije sporazuma o enotnem patentnem sodišču in da bi ga parlament lahko potrdil do poletja. Italija se je za to odločila, pravi, zaradi pozitivnih učinkov in potreb industrije. »Italijanska podjetja bod s pridružitvijo EEP letno imela za 50 milijonov evrov koristi,« je pojasnil.

Tudi predstavnika in ustanovitelja manjših družb – Rubén Bonet iz Fractusa in Gorazd Lampič iz Elaphe, oblikovanje EEP podpirata. Enako meni Mihael Florjančič iz Krke.

Slovenija naj počaka

Gregor Maček iz Združenja patentnih zastopnikov pa je opozoril, da bo nov sistem do določene mere »pojedel« obstoječi evropski patent, saj bo enotno patentno sodišče po novem pristojno tudi za klasične evropske patente. Maček meni, da bi morala Slovenijo z ratifikacijo počakati, da vidi kaj bo, ker da bodo lahko podjetja EEP uporabljala tudi če ne bomo del tega sistema.

Združenje izumiteljev je do novega sistema nekako indiferentno. Kot ugotavljajo, si mali inovatorji že zdaj niso mogli privoščiti zaščite na področju evropskega patenta in si ga tudi po novem najbrž ne bodo mogli. Ugotavljajo, da tudi nov sistem ščiti predvsem velika podjetja iz velikih držav.

Dušan Pšenčnik iz ministrstva za gospodarstvo pa je prepričan, da EEP ni grožnja, ampak priložnost. Slovenija, ki je to od začetka podpirala, bi se po njegovih besedah težko postavila na stran.