Farmacevtska industrija: do večje rasti tudi s prevzemi

Ljubljana – Večina farmacevtskih multinacionalk tudi letos posluje zelo dobro in napovedujejo nove prevzeme in povezave. Spomladi je sicer propadel Pfizerjev načrt o prevzemu AstraZenece, uspeli pa so nekateri drugi prevzemi, povezave in nakupi oddelkov.

Švicarski Novartis, v njegovi generični skupini Sandoz deluje tudi ljubljanski Lek, je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 14,7 milijarde dolarjev prihodka in 3,2 milijarde dolarjev čistega dobička. Prvega je bilo več za štiri odstotke, drugega pa za kar 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani tudi zaradi odprodaje nekaterih enot.

Še večjo, 59-odstotno rast čistega dobička, je imel ameriški Johnson & Johnson. K takšni rasti dobička (4,7 milijarde dolarjev) je najbolj pripomoglo povečanje prodaje farmacevtskih izdelkov, zdravil na recept in prodaja enote za zobozdravstveno diagnozo. Prihodka je bilo pet odstotkov več, to je 18,5 milijarde dolarjev.

Dobiček gor, dobiček dol

Uspešen je bil tudi nemški Bayer. V tretjem kvartalu je ustvaril 10,2 milijarde evrov prihodka in 826 milijonov evrov čistega dobička. Prihodek je povečal za 5,6, čisti dobiček pa za 12,7 odstotka. Bayer je v začetku oktobra od ameriškega Mercka odkupil enoto za proizvodnjo izdelkov za osebno nego in zdravil za prodajo brez recepta. Posel je vreden 10,4 milijarde evrov.

Z dobičkom je posloval tudi drugi ameriški velikan Pfizer, ki je v tretjem četrtletju ustvaril 12,3 milijarde dolarjev prihodka, kar je na medletni ravni za 2,2 odstotka manj, in 2,6 milijarde dolarjev dobička, kar je 2,9 odstotka več. Pfizerjevi prihodki so se med drugim zmanjšali zaradi generične konkurence za številna njegova zdravila, med drugim tudi za viagro, ki jim je potekla patentna zaščita ali ekskluzivnost, zato pa so se okrepili prihodki s prodajo cepiv. Do konca leta bo Pfizer dosegel med 48,7 in 49,7 milijarde dolarjev prihodka, kar je pod pričakovanji.

Manj dobička kot lani so ustvarili francoski Sanofi, ameriški Merck in britanska AstraZeneca. Sanofi je imel le 1,19 milijarde evrov dobička, kar je na letni ravni 2,4-odstotno nazadovanje. Bilo ga je manj zaradi višjih stroškov prestrukturiranja in davčnih obremenitev. Prodaja je dosegla 8,78 milijarde dolarjev in se je okrepila le za 4,1 odstotka v primerjavi s tretjim trimesečjem lani. Zaradi takšnih rezultatov je upravni odbor odpustil direktorja Christopherja Viehbacherja, ki je družbo vodil zadnjih šest let.

Merck je ustvaril 10,56 milijarde dolarjev prihodka (dobre štiri odstotke manj) in 895 milijonov dolarjev čistega dobička (25,1 odstotka manj). Na zmanjšanje dobička so najbolj vplivali stroški prestrukturiranja in prevzemov ter izguba monopola za nekatera zdravila. V Mercku napovedujejo, da bodo do konca leta imeli med 42,4 in 42,8 milijarde dolarjev prihodka.

Britanski AstraZeneci se je čisti dobiček zmanjšal za 80 odstotkov, bilo ga je le 254 milijonov dolarjev. Zmanjšanje gre na račun višjih naložbenih stroškov in stroškov za raziskave in razvoj. Prihodkov je bilo 6,5 milijarde dolarjev, kar je petodstotno povečanje.