Tiskane izdaje
Ljubljana − Finančni direktorji srednje Evrope so kljub negotovim političnim razmeram v svetu za letos zelo optimistični, je pokazala Deloittova raziskava med njimi. Optimizem z njimi delijo tudi finančni direktorji v Severni Ameriki in Veliki Britaniji, kljub izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA in brexitu.
Deloite je raziskavo opravil med 600 finančnimi direktorji iz 12 držav srednje Evrope. Tudi slovenski finančni direktorji menijo, da je pred nami leto gospodarske in finančne stabilnosti. Polovica anketiranih direktorjev v tem letu napoveduje več kot 1,6-odstotno rast BDP in kar 74 odstotkov jih pričakuje povečanje prihodkov podjetij. Kot ključni dejavnik rasti slovenskega gospodarstva skoraj tretjina vprašanih direktorjev navaja razvoj tehnologije, dobra petina pa neposredne tuje naložbe. Okrevanje bančnega sektorja po mnenju slovenskih finančnih direktorjev letos prvič ni več med ključnimi dejavniki rasti slovenskega gospodarstva.
Rane iz krize so še sveže
Odgovorno partnerico družbe Deloitte v Sloveniji Barbaro Žibret Kralj tak optimizem glede na politično negotovost v svetu preseneča: »Dejstvo je, da si od krize še nismo opomogli, zato je lahko vsak velikopotezen korak v sedanjih pogojih zelo tvegan. Prav zato sem sama glede tako pozitivnih obetov nekoliko zadržana, saj je napovedovanje v razmerah, ko lahko en sam politični dogodek zatrese vse svetovne finančne trge, precej nehvaležno.«
Z rastjo BDP več kot polovica finančnih direktorjev pričakuje, da se bo stopnja brezposelnosti letos nekoliko ali močno zmanjšala, tretjina pa napoveduje zaposlovanje. Vendar je razprava med finančnimi direktorji pokazala, da bo šlo najbrž za »bruto zaposlovanje«, kar pomeni, da bodo podjetja večinoma nadomeščala kadre, ki bodo odhajali, oziroma hkrati tudi odpuščala.
Pomanjkanje kadrov
Poleg tega se podjetja, kot so opozorili finančni direktorji, soočajo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile - na eni strani jim manjka srednješolskih tehničnih poklicev, na drugi strani visokoizobraženih kadrov na področju informacijske tehnologije. Član uprave Petrola Igor Stebernak je opozoril, da imajo tudi oni težave z iskanjem IT strokovnjakov, ki se neradi redno zaposlijo, saj lahko delajo za različne delodajalce tudi iz tujine. Ekonomist dr. Marko Jaklič, pa je izpostavil, da bo pri digitalnih talentih v prihodnje zelo iskana sposobnost empatije.
Finančni direktor United group Jani Živko je opozoril, da je Slovenija za bolj plačana delovna mesta iztrazito nekonkurenčna. Pojasnil je, da je njihova skupina hotela sedež preseliti v Ljubljano, a so zaradi visokih stroškov ostali v Amsterdamu. Dodal je, da s tem ne izgubiš le delovnih mest, ampak vse kar gre zraven - poslovne obiske, zasedenost hotelov, turistične storitve...
Privlačnost bančnih posojil
Deloittova raziskava je še pokazala, da so za slovenske finančne direktorje kot tudi za druge iz srednje Evrope bančna posojila še vedno najbolj ugoden način financiranja. Nekdanjega finančnika Mercatorja Draga Kavška so odgovori v raziskavi presenetili. Menil je, da podjetja ne razmišljajo dovolj o enostavnih izdajah vrednostnih papirjev in dodal, da bi država morala bolj spodbujati kapitalski trg.
Mojca Videmšek iz Gorenjske banke je menila, da kreditnega krča nikoli ni bilo. Večja rast kreditiranja pa se po njenih besedah pričakuje prihodnje leto. Kot ugotavlja se je s privatizacijo povečal obseg financiranja iz tujine. Član uprave Gorenja Peter Groznik je pojasnil, da želi Gorenje to obdobje nizkih obrestnih mer izkoristiti kot zavetrje za pripravo na slabše obdobje.
Anketa je sicer še pokazala, da večina finančnih direktorjev letos načrtuje tako zmanjšanje proizvodnih stroškov kot zadolženosti.
Slovenski finančniki letos pričakujejo več živahnosti na področju prevzemov in združitev. Glede na to, da razen NLB letos ni napo vedanih večjih privatizacijskih zgodb, Žibret Kraljeva meni, da bo to bolj potekalo v zasebnih podjetjih. Član uprave Zavarovalnice Triglav Uroš Ivanc pričakuje, da se bo konsolidacija v finančni industriji nadaljevala, saj za to obstajajo razlogi tako na strani aktive in pasive kot regulacije, ki spodbuja velikost. Nadaljnjo konsolidacijo na trgu telekomunikacij pričakuje tudi Aleš Aberšek, član uprave Telekoma Slovenije.
