Gorenje je reševalo Alpos

Šentjursko podjetje je preživelo, ker mu je Gorenje dobavljalo repromaterial. 
Je prisilna poravnava sploh še smiselna?

Objavljeno
09. september 2011 09.39
Posodobljeno
09. september 2011 09.39
Primož Škerl, Celje
Primož Škerl, Celje
Šentjur – V ponedeljek bo nadzorni svet Alposa odločal, ali je še smiselno nadaljevati postopek prisilne poravnave. Medtem je svet delavcev v izjavi za javnost med drugim navedel, da je podjetje zadnjih dvajset kritičnih mesecev preživelo izključno zaradi pomoči Gorenja, ki je Šentjurčanom dobavljalo repromaterial.

Poudarjajo, da niso tajkunska zgodba, vendar so primer, kako se podjetja ne bi smelo reševati. Alpos bo kmalu praznoval 60-letnico poslovanja in delavci samo upajo, da bodo to tudi dočakali. Zavedajo se, da so v vodenju podjetja bile napake, a levji delež za poton industrijskega giganta kljub vsemu pripisujejo gospodarski krizi.

»Prvi sestanek z največjimi bankami upnicami smo imeli četrtega decembra 2009. Dogovorjeno je bilo, da se bo v največ dveh mesecih našla rešitev za prestrukturiranje. Danes je položaj neprimerno slabši. Na podlagi plana bank je bila uvedena prisilna poravnava in popolnoma spremenjena lastniška struktura. SIJ ima petinski delež, NLB, NKMB, Abanka, Factor banka in Probanka pa vsaka po 16 odstotkov. Skupaj imajo 80 odstotkov in tudi predsednik uprave je bil njihov kandidat,« so zapisali.

Kot so nam še pojasnili, svet delavcev ne podpira direktorja Ljubomira Osovnikarja, temveč je naklonjen članicama uprave Damjani Kozlevčar in Gabrijeli Čevnik, ki se resnično trudita rešiti podjetje. Osovnikar je delavcem zanikal, da namerava odstopiti, a imajo sami podatek, da je spisal odstopno izjavo.

Proizvodnja teče v zmanjšanem obsegu, toda Alpos še ima trg in naročila. Plače zaposleni redno prejemajo, prispevkov pa jim družba ni poravnala od aprila. Sporazum o ravnanju upnikov v prisilni poravnavi je po mnenju zaposlenih samo zapis na papirju, saj jim material dobavlja le SIJ, ki ima atribute strateškega partnerja, medtem ko banke iščejo vse razloge, da ne bi izpolnile zaveze iz sporazuma. Vse terjatve so zavarovane in vsi prilivi se stekajo na račun ene od bank lastnic, opozarjajo v svetu delavcev. Stečaj bi seznam čakajočih na delo v Šentjurju podaljšal za 400 imen in ogrozil tudi delovna mesta pri kooperantih, banke pa bi zapravile približno sto milijonov evrov premoženja.