Gospodarstvo Rast gre v stečaj

Mariborskemu sodišču po tem, ko je uprava umaknila predlog za prisilno poravnavo, ni preostalo drugega, kot da razglasi stečaj.

Objavljeno
24. november 2011 15.12
Posodobljeno
24. november 2011 15.55
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si

Maribor - Nobeden od upnikov se kljub podaljšanemu roku ni odločil za konverzijo svojih terjatev v cerkveni družbi Gospodarstvo Rast, zato je prisilna upraviteljica Alenka Gril ta poskus uprave družbe razglasila za neuspešen. Mariborskemu sodišču po tem, ko je uprava umaknila predlog za prisilno poravnavo, ni preostalo drugega, kot da razglasi stečaj.

Stečajna upravitzeljica bo Grilova, ki bo tako tudi v stečaju nadaljevala svoje upraviteljsko delo v propadlem podjetju, preko katerega je mariborska nadškofija obvladovala cerkveno gospodarstvo, poroča Slovenska tiskovna agencija

Upnike je pozvalo, da v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice, pri čemer se terjatve, ki so jih prijavili v postopku prisilne poravnave, štejejo kot prijavljene tudi v stečajnem postopku.

S tem se je končala zgodba samega vrha finančne piramide v mariborski nadškofiji, ki je javnost v začetku letošnjega leta šokirala z dejstvom, da so z njo povezane gospodarske družbe, poleg Gospodarstva Rast še holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, skupaj zadolžene za skoraj 800 milijonov evrov. Kakšna bo usoda obeh Zvonov, bo prav tako znano po odločitvah mariborskega sodišča, ki sta sredi odločanja o zahtevi največjega upnika NLB za njun stečaj.

Vodstvo Gospodarstva Rast, ki je od maja v prisilni poravnavi, se je nedavno sodišču odločilo predlagati umik predloga za začetek prisilne poravnave, saj naj bi po njihovem tako pri bankah upnicah kot pri lastnikih družbe obstajala realna možnost uspešne izvensodne poravnave. Kot kaže, se to ni zgodilo, neuspešni pa so bili tudi dogovori za vstop tujega vlagatelja.

Še pred tem je sodišče upravi družbe dovolilo spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, ki je upnikom ponujal konverzijo terjatev v osnovni kapital družbe, in sicer najmanj v višini 79,5 milijona evrov ter 55-odstotno poplačilo navadnih upnikov v štirih letih, kar je več kot po prvotnem načrtu. Upniki tega niso sprejeli.

Upniki so, potem ko je bila v dopolnjeni seznam uvrščena tudi terjatev NLB, skupaj prijavili za 132 milijonov evrov terjatev. Prav največja državna banka je s skoraj 92 milijoni evrov terjatev tudi največji od desetih upnikov mariborske cerkvene družbe.

Za Nadškofijo Maribor stečaj pomeni izgubo pomembne finančne naložbe, hkrati s tem pa dodatne odpise in slabitve. Gospodarstvo Rast je namreč v preteklih letih od nadškofije prejelo skoraj štiri milijone evrov neposredne finančne pomoči, skupaj z denarnimi sredstvi za nekatere povezane družbe pa bo mariborska cerkvena ustanova izgubila skoraj osem milijonov evrov. Hkrati s tem bi lahko ostala tudi brez nekaterih nepremičnin, in sicer samostana Studenice, orglarske delavnice v Hočah ter poslovne zgradbe na Barvarski ulici v Mariboru.