Tiskane izdaje
Predlagano prisilno poravnavo so podprli upniki, ki so prijavili za 1,4 odstotka ponderiranih zavarovanih terjatev in za 7,6 odstotka ponderiranih nezavarovanih terjatev, je razvidno iz poročila upravitelja Ermana, objavljenega na spletni strani Ajpesa.
Od terjatev v skupni ponderirani vrednosti nekaj več kot 210 milijonov evrov so prisilno poravnavo podprli upniki, na katere odpade za nekaj več kot 15 milijonov evrov zavarovanih in nezavarovanih terjatev. To je daleč pod zahtevano zakonsko mejo 60 odstotkov.
Družba je navadnim upnikom sicer ponudila zmanjšanje terjatev za 90 odstotkov in poplačilo preostanka v osmih letnih obrokih brezobrestno, zavarovanim upnikom pa plačilo celotne glavnice v osmih letih, pri čemer bi letna obrestna mera na neplačni del glavnice znašala pet odstotkov in bi se izplačevala četrtletno.
Obojim je kot alternativo ponudila konverzijo terjatev v kapital. Izjavo o pretvorbi delnice sta sicer glede na poročilo upravitelja podala upnika Gradis - Consult in Belgravia Investments iz Londona. Na oba odpade za nekaj manj kot 3,3 milijona evrov navadnih terjatev, kar pomeni, da bi bila v primeru uspešne prisilne poravnave konverzije uspešna, skupno število izdanih delnic pa 1323.
Prvi postopek prisilne poravnave nad družbo je bil sicer uveden aprila 2012 in potrjen novembra istega leta. A to v luči nedokončanja projekta trgovskega dela Stožic ni bilo dovolj za finančno sanacijo družbe, ki je od sredine lanskega leta trajno nelikvidna.
Kot glavni vzrok za slabo finančno stanje je sicer vodstvo družbe navedlo skupno investicijo z Energoplanom v projektno družbo Grep, ki je bila ustanovljena za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za gradnjo športnega parka Stožice. Projekt Stožice še vedno ni dokončan, Gradis Skupina G pa je v njem izpostavljena tako prek kapitalske naložbe kot prek posojil in jamstev.
Upniki so sicer skupaj prijavili za nekaj več kot 249,2 milijona evrov, Erman pa jih je v prisilni poravnavi priznal za 206,3 milijona evrov. Te terjatve se sicer štejejo tudi za stečajni postopek.
Med upniki je bila tudi družba Rastoder poslovneža Izeta Rastoderja, ki je od nekaterih bank in od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot največjega upnika tako Grepa kot Gradisa Skupine G z velikim diskontom odkupil terjatve do Grepa. Ta je šel pred kratkim že v stečaj.
