GZS: Proti nerazvojni proračunski politiki in populizmu

Na GZS predstavili Manifest industrijske politike, ki je del širšega projekta za industrijski preporod

Objavljeno
15. oktober 2015 16.36
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Ljubljana - Tudi Evropska unija in njene članice že nekaj časa prepoznavajo pomen industrije tako za kreiranje novih delovnih mest, kakor tudi želeno gospodarsko rast, ki jo Evropa želi in seveda tudi potrebuje, je na predstavitvi Manifestaskuapj s kritičnimi pripombami na predloge proračuna za 2016 in 207 dejal predsednik Gospodarske zbornice Marjan Mačkošek. Mačkošek je poudaril, da seveda pri tem ne gre le za industrijsko prihodnost, ampak njen preporod, ne le za tehnološki razvoj, ampak oblikovanje širšega prijaznega poslovnega okolja - od davčnega do administrativnega in razvojnega ter seveda tudi izobraževalnega. Manifest bodo predstavili tudi na Vrhu slovenskega gospodarstva prihodnji teden.
Marjan Mačkošek: "Gre za pogled tistih deležnikov, ki želijo uravnotežen razvoj vseh družbenih podsistemov, ker bomo le tako postali uspešna družba na dolgi rok, zavedati se moramo, da na globalni ravni tekmujejo države in ne gospodarske družbe in verjamem da je v Sloveniji dovolj kritične mase razuma, ki bo v našem dokumentu prepoznala njegovo dolgoročnost in neodvisnost od tega, katera politična opcija bo v danem trenutku na oblasti."
V Manifestu se zavzemajo za pametno državo, ki bo dala poudarek pomenu poslovnega okolja, prostorske zakonodaje, ki bo atraktivna za vlagatelje in k temu lahko veliko pripomore tudi javna uprava. Pomemben predlog Manifesta je uvedba Zlatega investicijskega pravila, ki bi, po avstrijskem zgledu, omogočal razvoj infrastrutkure brez večjih oscilacij. Tretji pomemben ukrep so v manifestu pametni davki: več delovnih mest lahko ustavrimo z manjšo obremenitvijo dela, kar pa po mnenju GZS ne bo mogoče brez nižje javne porabe. V Manifestu se zavzemajo tudi za aktivno vlogo Fursa, ki bo davčnim zavezancem pravočasno svetoval v primeru dvomov. Naslednji ukrep je pametno kadrovanje, zato bi bil potreben akcijski načrt za preoblikovanje izobražvalnih programov v smeri deficitranih poklicev. Seveda je v Manifestu tudi prostor za pametni razvoj, torej tisto, kar opredeljuje Strategija pametne specializacije. A strategija, ki se zavzema za okrepitev znanja in znanosti v slovenski družbi, mora biti takšna, ki bo sledila dodani vrendost v gospodarstvu in ne bo sama sebi namen. V Manifestu ima pomembno mesto tudi pametna internacionalizacija.