Tiskane izdaje
Ljubljana – Le nekaj dni pred nadaljnjo obravnavo predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva javno razkrivanje podatkov o podjetjih v večinski državni ali lokalni lasti, se polemike o tem kar vrstijo.
"Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira večjo transparentnost poslovanja družb v državni lasti, vendar ne na škodo konkurenčnega položaja teh družb. Podpiramo ukrepe, ki bodo povečali transparentnost, zajezili škodljiva ravnanja določenih posameznikov, tudi zmanjšali koruptivna tveganja, vendar morajo biti rešitve premišljene in sorazmerne," glede novele tega zakona sporočajo iz GZS.
Možnost zlorab
Opozarjajo, da zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne sme biti orodje za populistične špekulacije. Kot navajajo številna podjetja v pretežni ali popolni državni lasti, delujejo na trgu, ustvarjajo prihodke proračunu in hkrati tudi zaposlujejo večje število zaposlenih. "Z nepremišljenimi potezami lahko ogrozimo konkurenčni položaj številnih družb, korist pa bodo imeli konkurenti, doma in iz tujine. Razkritje poslovnih informacij lahko izrabijo tudi poslovni partnerji teh družb, ker bodo imeli vpogled v konkurenčne cene," pravijo.
Omenjeni zakon namreč predvideva, da bodo podjetja pod večinskim vplivom države ali lokalane skupnosti poslej dolžna razkrivati ključne informacije o sovjem poslovanju, tudi za obdobje pred sprejetjem tega zakona. Obveza pa naj bi veljala še pet let po tem, ko podjetje ne bo več v večinski državni lasti.
Zniževanje cen podjetij
V GZS izpostavljajo nesmiselnost retroaktivne objave. "Morebitni bodoči kupci slovenske 'srebrnine' bodo tehtno in z vso skrbnostjo premislili, ali in po kakšni ceni bodo kupovali slovenska državna podjetja. Še pet let po privatizaciji bodo morali novi, zasebni lastniki razkrivati podatke, tudi o še veljavnih poslih, če so ti bili sklenjeni v času, ko je bilo podjetje v državni lasti. S tem Slovenija, še preden je začela prodajati, izgublja svoj pogajalski položaj," svari gospodarska zbornica.
V GZS se tudi ne strinjajo z razkrivanjem pomembnih poslovnih informacij, kot so posamezna izplačila, ki izvirajo iz opravljanja osnovne dejavnosti. To je po njihovem menenju brez resnega tehtanja morebitne škode neodgovorno. Zato podravljajo amandma, ki je že bil vložen v državnem zboru in predvideva, da informacije o poslovanju družb v 100-odstotni državni lasti ne bodo avtomatično objavljene na spletu, temveč bo omogočen dostop do teh informacij na podlagi zahteve.
Pirc Musarjeva za javnost poslovanja DUTB
Iz urada informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, kjer predlog zakona podpirajo, pa opozarjajo, da mora prevzem milijardnih terjatev bank in izjamno obsežno zadolževanje države potekati pod nadzorom javnosti. Pric Musarjeva je nedavno povedala, da je slaba banka kot oseba javnega prava že zvezana zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zato je zaskrbljena, da slaba banka in v veliki meri tudi Banka Slovenije in ministrstvo za finance, zavračajo odgovore na vprašanja o svojem delovanju, povezanim s porabo milijardnih zneskov.
»V zadnjih dneh lahko v medijih beremo o tem, da Družba za upravljanje terjatev (DUTB), ki je bila ustanovljena marca 2013 in deluje že skoraj eno leto, ne da bi bila nanjo prenesena katera od t. i. slabih terjatev, javnosti ne želi pokazati pogodb, ki so sklenjene z izvršnimi direktorji, in svetovalnih pogodb. Seveda imamo v Sloveniji pravne mehanizme, ki lahko, na koncu prek odločitve pooblaščenca in eventuelno sodišča, prisilijo zavezanca k razkritju dokumentov, ki so informacije javnega značaja. Vendar apeliramo na vlado, posebej na ministrstvo za finance, na Banko Slovenije in na DUBT, da sprejmejo naslednje dejstvo: Brez jasnih odgovorov ni zaupanja,« opozarja informacijska pooblaščenka.
