Harjunpää: Cimos se vrača

Koper – »Cimos se vrača,« je Janne Harjunpää komentiral hiter odziv bank upnic v postopku prisilne poravnave Cimosa, ki bo formalno končan najkasneje prve dni maja. Samo teden dni so banke potrebovale, da so potrdile načrt finančnega prestrukturiranja. Zdaj sodišče čaka še na vse druge upnike, da se izrečejo. Prej bodo glasovali, prej bo prisilna poravnava sklenjena in začelo se bo novo poglavje reševanja Cimosa.

Soglasje za predčasno sklenitev prisilne poravnave so dale Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gorenjska banka, mednarodna finančna korporacija IFC, NKBM, NLB, Sid banka in Republika Slovenija, ki imajo 93 odstotkov vseh glasov v razredu zavarovanih in približno 83 odstotkov med nezavarovanimi terjatvami. Za je glasovalo še več drugih upnikov z nezavarovanimi terjatvami, kar pomeni, da so presegli 90-odstotni delež nezavarovanih terjatev. Sodišče mora počakati na vse glasove ali pa na 30-dnevni rok. Če bi vsi upniki oddali glasove takoj, bi bila prisilna poravnava končana še aprila. Nobenega dvoma ni, da je glasovanje že zdaj uspešno, saj je bil prag uspešnosti 75-odstoten pri zavarovanih in 60-odstoten pri nezavarovanih terjatvah. Po formalni ugotovitvi o koncu prisilne poravnave mora odločitev na pravnomočnost sodnega sklepa počakati še 15 dni.

Ker so naštete upnice prenesle svoje terjatve na družbo, bo novi največji posamični lastnik DUTB s približno 46-odstotnim deležem, drugi največji lastnik bo država s 25-odstotnim deležem in NLB z devetodstotnim deležem. »Cimos bo tako primer uspešno končanega finančnega prestrukturiranja, saj smo naredili pomembne korake v poslovni stabilizaciji skupine,« je izjavil vodja upravljanja terjatev na DUTB Janne Harjunpää.

Reorganizacija Cimosovih družb v štirih državah

Naslednji velik korak bo prodaja Cimosa strateškemu lastniku. Postopek prodaje so začeli strokovnjaki družbe Ernst & Young, ki pripravljajo analizo skupine in strategijo prodaje, za kar bodo potrebovali najmanj tri mesece. Postopek prodaje naj bi se zares začel jeseni, končali pa bi ga leto kasneje. Toliko časa naj bi potrebovali predvsem zato, da bi koprska družba dokazala rezultate tudi v zahtevanem poslovnem prestrukturiranju. Tako naj bi že letos in prihodnje leto reorganizirali Cimosove družbe v štirih državah tako, da bi v vsaki imeli samo po eno podjetje. Podjetja bi morali združevati in odvečna prodati. Posledica reorganizacij in prodaj bo to, da bo namesto 6508 zaposlenih s konca 2014 konec leta 2015 samo še 5500 ali še manj zaposlenih v Cimosu; včasih jih je bilo več kot 7000.

Nove dolgoročne pogodbe takoj po prisilni poravnavi

Cilj Cimosa je, da letos posluje pozitivno; sklenjenih ima naročil za 339 milijonov evrov. Pričakujejo, da bodo do konca leta opravili še več dela, saj se prav zdaj intenzivno pogajajo s kupci in naročniki novih proizvodov. Nove dolgoročne pogodbe bodo začeli sklepati takoj po prisilni poravnavi. Povečali naj bi kakovost, produktivnost in učinkovitost.

Sindikati Cimosa niso glasni, saj iz posameznih družb doslej niso odpustili veliko ljudi, 1. februarja so zaposlenim celo povišali plače. Sindikati so nezadovoljni, ker so za svetovalce v Cimosu v zadnjem letu plačali približno dva milijona evrov.