Hidria: »Področje senzorjev področje velikih igralcev na trgu«

Tolmin - Dizelska svečka s senzorjem tlaka je izum Hidriinega tehnološkega inštituta, ki v določeni meri spreminja avtomobilsko industrijo. Svečka signal tlaka posreduje v motorni računalnik in s tem optimizira izgorevanje, s čimer se zmanjšujejo poraba in izpusti škodljivih plinov, bi se glasila osnovna definicija. O pridobitvi smo se pogovarjali z direktorjem Hidrie AET za prodajo in razvoj Rudijem Kragljem.

Če je poraba nekega povprečnega dizelskega agregata 6,5-litra na prevoženih 100 kilometrov, kolikšna bi bila poraba istega motorja z vgrajeno svečko s senzorjem tlaka?

Ocena je, da se bo z naprednejšimi sistemi poraba zniževala do približno 30 odstotkov. To pomeni, da bi takšen dvolitrski motor, ki ga omenjate, porabil manj kakor pet litrov na sto kilometrov. Svečka je vitalni sistem v tej optimizaciji naprednih motorjev z notranjim izgorevanjem. Ta signal, ki ga svečka posreduje, je namreč ključni element v celotnem krmilju. Zagotovo je pomemben motorni računalnik in njegova sposobnost, vendar brez tega signala tlaka tudi teh prihrankov ne bi mogli dobiti.

V katere avtomobile jo boste vgradili in kdaj?

Hidria in Hidria AET, ki je eden vodilnih proizvajalcev sistemov za hladen start dizelskih motorjev nadgrajujeta bazo partnerjev od leta 2000. V primeru pogodb za omenjeno svečko govorimo o emisijskih standardih Euro 6.2, ki stopi v veljavo po letu 2017. To pomeni življenjsko dobo motorja do leta 2022. Bistveno je, da mi vstopamo kot razvojni dobavitelj, da smo bili s svečko partnerji, ko so kupci motor šele načrtovali. Torej štiri leta preden bo motor prišel na trg.

V katerih avtomobilih bo najprej svečka zagorela, pa mora zaenkrat ostati še skrivnost, ki jo bodo naši kupci razkrili, preden bodo motorji prišli na trg. Redna proizvodnja se bo začela predvidoma sredi leta 2017, prvi avtomobili pa bodo na trgu najverjetneje v začetku leta 2018.

Koliko domačega znanja in razvoja je zahtevala svečka?

O njej smo začeli razmišljati že nekaj let pred 2010. Iskali smo pravo smer, ker je več rešitev, kako priti do signala tlaka. Leta 2010 smo se odločili za princip piezoelektričnega načina merjenja in odtlej razvili rešitev, ki so jo kupci prepoznali kot dobro in ki ima kar nekaj prednosti pred ostalimi. Zaščitili smo jo z več kot 15 patenti na dizajnu, procesiranju, elektroniki in signalu. S tega vidika je že vložek za zaščito te intelektualne lastnine pomemben korak.

Za razliko od konkurentov imamo torej v lasti intelektualno lastnino, senzorski del bomo sestavljali v Tolminu in svečko tukaj tudi kalibrirali. To je pomembno, da je ves sklop v hiši. Gotovo je svečka plod slovenskega znanja. Danes na tem projektu dela več kot 20 tehnikov, inženirjev, magistrov in doktorjev iz strojništva, elektrotehnike, fizike, metalurgije in mehatronike. To je izjemen dosežek za Hidrio AET in Slovenijo, čeprav gre za projekt, ki presega slovenska znanja. Na nekih specifičnih segmentih smo sodelovali tudi z zunanjimi partnerji iz Francije, Nemčije in Japonske.

Kakšna pa bo cena v primerjavi z navadno svečko?

Izdelek je zelo kompleksen, temu primerna pa je tudi cena. Govorimo o približno desetkratniku v primerjavi z navadnimi. Motorji najvišjega ranga bodo imeli nove svečke dejansko v vsakem cilindru, v motorjih srednjega razreda pa bo ena na motor oziroma dve, če gre za dvovaljnik.

Kdo vas bo prvi kopiral?

Zagotovo je avtomobilski trg eden najbolj konkurenčnih, zato je pomembno, da smo rešitve zaščitili s patenti. To nam preprečuje, da bi nas kdo omejeval ali kopiral našo rešitev. Verjamemo, da smo se dovolj zaščitili, sploh zato, ker smo naredili s svečko zelo pomemben preskok. Prej smo bili primarno razvojni dobavitelj sistemov za hladen start dizelskih motorjev, tukaj pa prehajamo na področje senzorjev, ki pa je področje velikih igralcev na trgu. Prihajajo iz Nemčije, Japonske in ZDA. Konkurenčni boj se bo s tem zaostril.

Pričakovati, da razvijamo tako vrhunski izdelek in da potem ne bo nekih sporov in dvobojev, je iluzorno. To je del igre, vendar če želimo na ta položaj, moramo vse to sprejeti. Kupci se že odločajo za nas. Trenutno se od konkurence ločimo predvsem po kakovosti signala, po natančnosti, ki mora biti znotraj dveh odstotkov skozi celotno življenjsko dobo svečke.

Tehnologije na dizelskih motorjih se obenem selijo na bencinski motor, tako da v prihodnje želimo našo rešitev nadgraditi z aplikacijo na bencinskih motorjih. Razvoj gre še naprej, bomo pa verjetno kakor v primeru električnih vozil slej ko prej trčili ob vprašanje, koliko je trg pripravljen plačati oziroma koliko to stane. Vemo, da se z vsakim novim ekološkim standardom kompleksnost vozila zelo povečuje in s tem draži.

Se torej vložek v razvoj kompleksnega dizelskega motorja ne glede na pritisk elektrike in okolja še splača?

V Tolminu zelo sledimo ideji, da bomo po letih 2018 ali 2020 postali največji proizvajalec sistemov za hladen start dizelskih motorjev. Z novo rešitvijo bo Hidriin sistem vgrajen v več kot vsak tretji proizveden dizelski motor. Skozi to verjamemo, da še imamo trg.

Projekcije kažejo, da bo dizelski trg ostal pomemben tudi do leta 2030. V roku dveh let bomo s kupci in partnerji zato že začeli razvijati motorje, ki bodo prišli na trg po letu 2022. Nič namreč ne kaže, da je to zadnja generacija dizelskih motorjev, ki se razvija.