Hidria prezadolžena, vodilni pa živijo na veliki nogi

Spodnja Idrija – Korporacija Hidria mora še pred jesenjo znižati dolg na vzdržno raven, je najverjetneje zadnje opozorilo bank upnic. V Spodnji Idriji se morajo po naših informacijah razbremeniti vsaj za 50 milijonov evrov terjatev.

V Hidrii so lansko jesen priznali za 145 milijonov evrov dolgov, kamor pa ne prištevajo približno 11 milijonov evrov dolga do Gorenjske banke. V Hidrii, ki je bila porok zloglasnemu Merfinu za neuspelo privatizacijo Merkurja, tega bremena namreč ne priznavajo. Če k temu prištejemo še Hidrijino naložbo v Probanko, kjer je izgubila 1,5 milijona evrov zaradi nacionalizacije banke, se dolg približuje 160 milijonom. »Skupni obseg dolga v celotni skupini Hidria je nižji, kot navajate,« odgovarjajo v Hidrii.

Znižanje dolga do prvega septembra

V postopku finančnega prestrukturiranja je Hidria z bankami upnicami podpisala sporazum o nerazkrivanju podatkov, zato nam ni uspelo izvedeti točnega podatka, za koliko mora znižati svoj dolg. Kljub temu nam je uspelo izvedeti, da bodo banke vztrajale, da se obveznosti poravnajo do dogovorjenega zneska, ki se mora menda znižati pod sto milijonov evrov. Banke vodijo postopek v konzorciju, ki ga sestavljajo NKBM, banka SID, Sparkasse in NLB, ki tudi vodi konzorcij. »Rok za Hidrio je prvi september. Do takrat mora znižati dolg, da bo vzdržen. Banke pričakujemo, da bo razmerje med dolgom in denarnim tokom iz poslovanja manjše od tri,« je povedal neimenovani vir ene izmed bank upnic.

Postopek finančnega prestrukturiranja Hidrie traja od lani. Korporacija že leto dni ne plačuje glavnic kreditov, temveč zgolj obresti posojil – za 60 milijonov je kratkoročnih. »Medtem še vedno velja sporazum o mirovanju odplačevanja kreditov, njegovo trajanje pa je usklajeno s časovnim okvirom trajanja finančnega prestrukturiranja. To pomeni, da Hidria glavnice posojil ne plačuje, redno in tekoče pa poravnavamo vse obresti iz tega naslova,« pojasnjujejo v Hidrii, kjer so še novembra predvidevali, da bi lahko letošnjega marca začeli odplačevati tudi glavnice.

Banke zahtevajo prodajo premoženja

Po prvotnih informacijah bi se morala korporacija, ki še ni razkrila rezultatov lanskega poslovanja (leta 2012 je polovica podjetij v skupini H & R, ki lastniško obvladuje Hidrio, poslovala z izgubo, petina pa jih je imela konec leta negativen kapital), razdolžiti še ta mesec, vendar so banke rok podaljšale čez poletje. Zahtevajo prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, ki da se ga je v letih Hidrijine rasti nabralo med 45 in 50 milijonov evrov. Hidrii razprodaja doslej še ni uspela.

Medtem pa zaposleni v Hidrii opozarjajo na življenje na veliki nogi vodilnih v korporaciji. Nekateri dokumenti, ki so nam jih posredovali, med drugim razkrivajo nakup 600.000 evrov vredne hiše v Savudriji vodje poslovodnega odbora Hidrie Iztoka Seljaka, nakup razkošne jahte članice upravnega odbora Andre Krapš Rejc in nakup luksuznega apartmaja v Gradežu predsednika upravnega odbora korporacije Edvarda Svetlika.

Apartma menda uporablja njegova hčer Urška Svetlik, sicer direktorica Hidrie FIN, ki jo naši viri iz krogov blizu vodstva Hidrie krivijo za propad prodaje 39-odstotnega Hidrijinega lastniškega deleža v FMR. Omenjena družba je delni lastnik idrijskega koncerna Kolektor, s katerim sta s Hidrio dolga leta na bojni nogi. Potem ko sta se vodilna moža družb Svetlik in Stojan Petrič že dogovorila o prodaji deleža, ki ga Hidria uvršča v strateško nepomembno premoženje in s katerim bi zaslužila 18,5 milijona evrov, je posel padel v vodo. »Če bi takrat prodali ta delež, bi bilo najhuje že zdavnaj za nami,« je zatrdil naš vir. Kolektor je lani nato še dvakrat neuspešno ponujal 15 milijonov evrov, nakar pa se je spor zaostril z ovadbo Petriča Nacionalnemu preiskovalnemu uradu zaradi domnevno spornih poslov pri Kolektorjevem nakupu Etre 33 in odtekanja denarja iz koncerna, ovadbo pa je podala prav direktorica Hidrie FIN, ki ima v lasti delež FMR. Nazadnje je Kolektor za omenjeni delež ponujal 7,5 milijona evrov, po naših informacijah pa je Petrič zdaj odločen, da deleža ne bo odkupil niti pod ugodnejšimi pogoji.

Kljub težkemu položaju, zaradi katerega korporaciji grozi delna razlastitev premoženja, davkoplačevalcem pa novo poplačilo dolgov drugih, če se bodo obveznosti prenesle na slabo banko, so v Hidrii zanikali prodajo hčerinske družbe IMP Klima. »To zagotovo ne drži,« so zatrdili. IMP Klima je med letoma 2010 in 2014 naredila za 4,5 milijona evrov izgube, zato so lani sledila odpuščanja, preostalim zaposlenim so plače zamujale, prav tako plačila dobaviteljem.