Tiskane izdaje
Družba Amazon, ki je večinoma spremenila odnos »globalnega potrošnika« do nakupovanja na spletu, je aprila 2015 zagnala Amazon Business, ki omogoča e-trgovino med podjetji. V prvem letu obstoja je presegla milijardo dolarjev prometa, pri čemer je beležila impresivno 20-odstotno mesečno rast.
Med poslovnimi strankami na tej platformi se jih kar 94 odstotkov odloči, da ponudbo iskanih dobav preverijo na spletu, se pravi na Amazonovem portalu, in tudi pri drugih ponudnikih, preden opravijo nakup. Digitalizacija torej že korenito spreminja koncepte, v katerih poslujejo (industrijska) podjetja. Ne gre samo za optimiranje odnosov kupec – dobavitelj, vse bolj so pomembne prednosti, ki jih avtomatizacija vseh mogočih procesov ter analiza velikih količin podatkov prinašata v proizvodnjo.
Opazno se znižujejo stroški novih procesnih tehnologij. Na primer, stroški 3D-tiskanja so se med letoma 1990 in 2014 znižali za 60 odstotkov, stroški industrijskih robotov pa so med letoma 2000 in 2012 padali po petodstotni letni stopnji.
Do konkretnih sprememb prihaja že sedaj
Svetovalna družba McKinsey je v članku pred kratkim analizirala, kakšne konkretne preskoke je digitalizacija, ki jo pogosto pojmujemo kot del prehoda v koncept industrije 4.0, že omogočila v posameznih dejavnostih.
V dejavnosti pridobivanja nafte in plina je vnaprej načrtovano vzdrževanje izkoreninilo nenačrtovane izpade v delovanju proizvodnih naprav in draga popravila. V digitalni svet povezani obrati uporabljajo oddaljene senzorje, ki spremljajo stanje opreme in na podlagi analize teh podatkov napovedujejo, kdaj bo nujno vzdrževanje. Tako učinkoviteje zaznajo zgodnje znake težav, zmogljivosti za servisiranje usmerijo tja, kjer je to najbolj potrebno in hkrati optimizirajo čas, v katerem stroji delujejo brez okvar.
Predelovalna industrija fizično naporne, ponavljajoče se in zapletene naloge vse bolj prepušča robotom, ki jih upravljajo operaterji. Ti porabijo veliko manj časa za usklajevanje »pritoka« sestavnih delov in izpolnjevanje dokumentacije, saj informacijski sistemi te tokove optimizirajo vse bolj samodejno.
Analitika v realnem času omogoča (skoraj) takojšnje odkrivanje napak, ki jih je tako mogoče odpraviti hitro, kar zmanjšuje izmet in zamude v proizvodnji. Tudi upravljanje z zalogami je avtomatizirano – na primer s pomočjo kamer, ki naročilo določenega materiala sprožijo takoj (oziroma šele potem), ko se je njegova količina v skladišču zmanjšala pod kritično mejo.
Digitalizacija ima veliko možnosti, da bo spremenila način, kako industrijska podjetja komunicirajo s svojimi strankami.
Izbira kupcev – strank je bila včasih omejena tudi s (količinsko, vrednostno) najnižjim mogočim naročilom, saj so (bili) fiksni stroški izvedbe naročila razmeroma visoki. Spletna prodaje take stroške zelo znižuje, po nekaterih ocenah tudi za 50 do 70 odstotkov. Tako lahko prodajalec učinkovito doseže širši krog kupcev, ki potrebujejo manjše količine izdelkov. Pod črto je skupna prodaja navadno večja.
Podatki omogočjo prehod od občutka k analizi
Dobavitelji so svoje cene nekoč določali na podlagi subjektivnih ocen o tem, kaj »trg prenese«, in zgodovinskih izkušenj. Zdaj imajo na voljo učinkovite modele, ki temeljijo na obdelavi velikih podatkih. To zagotavlja večjo natančnost izračuna stroškovne cene tudi pri zelo široki paleti produktov, hkrati pa spremljanje tržnih cen veliko konkurenčnih ponudnikov. Ena od vodilnih družb za prodajo tehničnih plinov v svetu je donosnost svoje prodaje tako izboljšala za pet odstotnih točk, ugotavlja McKinsey.
Vendar digitalizacija ne pomeni samo sredstva za optimiziranje delovanja podjetij. Tako »napadalcem« kot uveljavljenim igralcem na trgu uporaba digitalizacije omogoča, da lahko podirajo verige vrednosti, vstopajo v nove gospodarske sektorje in ustvarjajo inovativne poslovne modele. Uveljavljena podjetja, ki prodajajo samo svoj asortiman proizvodov, lahko naletijo na izzivalca, kot sta Amazon Business ali Alibaba, ki ponujata milijone izdelkov, od sestavnih delov za avtomobilsko industrijo in industrijskih dvigal, laboratorijskih izdelkov do zaščitne in elektronske opreme.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Da bi se obranile takih groženj, morajo podjetja digitalne priložnosti izkoristiti tako za preoblikovanje svojih proizvodnih procesov kot za novo vzpostavitev nabavnih in prodajnih kanalov, svetuje McKinsey. Vendar, ali to tudi v resnici počnejo?
BASF, na primer, je bil prva kemijska multinacionalka, ki je kljub lastni prodajni mreži svoje izdelke ponudila tudi na platformi Alibaba. Nekatera druga podjetja se namesto prodaje strojev in opreme usmerjajo v prodajo storitev, ki uporabnikom omogočajo učinkovito delo z napravami. Spet tretji pa proizvodnjo lastnih izdelkov omejujejo, svoje proizvodnje zmogljivosti pa »posojajo« drugim, za izdelavo njihovih izdelkov.
Zdi pa se, da so taka podjetja prej izjema kot pravilo. Januarja letos je McKinsey anketiral več kot 300 strokovnjakov za predelovalno industrijo v Nemčiji, na Japonskem in v ZDA. Ugotovili so, da ima samo 16 odstotkov proizvodnih podjetij opredeljeno strategijo prehoda v industrijo 4.0, samo nadaljnjih 24 odstotkov pa jih je določilo jasne naloge in odgovornosti za to, da bodo ustrezno strategijo izdelali in uvedli.
V petih korakih proti cilju
Na podlag teh spoznanj McKinsey podjetjem svetuje pet korakov, ki jim lahko pomagajo, da se prebijejo na čelo »digitalnega krdela«.
Najprej, spoznati morajo, kako se na digitalne trende odzivajo njihove stranke – kaj pričakujejo in koliko so za to pripravljene plačati – temu ustrezno pa morajo prilagoditi razvojne prioritete. Drugo, nujen je pristop »preizkusi in se uči«.
Tehnologija tako hitro spodbuja spremembe, da načrtovanje in napovedovanje nista vedno zanesljiva. Agilnost, ki pomeni pripravljenost za hiter praktični preizkus obetajočih novosti, je ključna. Če ne poskusiš, v resnici ne veš, kako bi stvar pri tebi delovala.
Tretje, pomembni so trdni temelji – sodobna IT-tehnologija in ustrezna kadrovska zasedba. Četrtič, podatki so lahko konkurenčna prednost in tako jih je treba obravnavati. To po eni strani pomeni skrbno analizo podatkov, ki so na voljo, po drugi pa ustrezno zavarovanje informacijskih sistemov pred vdori od zunaj.
In petič, ko podjetje razmišlja o digitalnih prioritetah, naj izbere rešitve, ki obetajo največji učinek. Pri tem je nujno povezovanje in sodelovanje različnih oddelkov v podjetju.
