Tiskane izdaje
Ljubljana – Ponovna prisilna poravnava Litostroj jekla prinaša negotovost za približno 160 delavcev, tako nekdanjih, ki so se prezaposlili k najemniku dejavnosti, kot tistih, ki so v družbi še ostali. Med zainteresiranimi kupci za premoženje družbe so menda tudi takšni, ki jih nadaljevanje dejavnosti ne zanima, ampak to kupujejo zaradi zemljišč.
Upniški odbor pod vodstvom Jožeta Jaklina je pred kratkim za dva meseca podaljšal rok za potrditev ponovne prisilne poravnave Litostroj jekla, ki jo je uprava družbe predlagala po tem, ko je Finančna uprava (Furs) zahtevala stečaj družbe. Uprava je ocenila, da bo poplačilo upnikov, ki jim družba dolguje okoli 39 milijonov evrov, boljše kot v stečaju.
Litostoj jeklo, ki ga vodi Miroslav Gnamuš, ima tako zdaj še do 21. oktobra čas za sklenitev sporazuma z ločitvenimi upniki, med katerimi je največji Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Poleg nje so upniki z zavarovanimi terjatvami še NKBM, banka Intensa San Paolo, SID banka, TKC in Eko sklad.
Pri tem pomembno vlogo igra Furs kot prednostni upnik, ki mu podjetje iz naslova neplačanih davkov in prispevkov za delavce ter neplačanega nadomestila za stavbno zemljišče dolguje okoli sedem milijonov evrov. Dobrih pet milijonov se nanaša na prispevke za delavce, ki jih družba, kot smo že poročali, ni plačevala približno dve leti. Furs, ki ima tudi zastavno pravico na strojih družbe, po naših informacijah vztraja na celotnem poplačilu, ker da zakon ne dopušča drugače. To pomeni, da se bodo večjemu delu poplačila morali odreči ločitveni upniki.
Hitenje s prodajo
Ganmuš pojasnjuje, da je za potrditev prisilne poravnave treba zagotoviti še 15 do 18 milijonov evrov virov za poplačilo upnikov. Načrt finančnega prestrukturiranja je sprva predvidel, da bi družba v celoti ali po kosih postopoma do konca leta 2020 prodala svoje premoženje. A kot je mogoče izvedeti, upniki zdaj zavezujoče ponudbe za nakup premoženja menda pričakujejo že do omenjenega oktobrskega datuma. Prav to pa v negotovo usodo postavlja omenjenih 120 nekdanjih delavcev Litostroj jekla.
Družba je dejavnost vlivanja in finalizacije ulitkov pred meseci že oddala Tekomi Ferdinand Marguč, s. p., in Litostroju specialni livarni, ki je prav tako v lasti družine Marguč. Ti dve družbi pa sta prevzeli tudi del Litostrojevih delavcev. V Tekomi so že pred časom potrdili, da bi jih na dolgi rok zanimal tudi odkup teh zmogljivosti, vendar kot pojasnjujejo zdaj, so še v fazi razvijanja proizvodnih kapacitet in povečevanja obsega proizvodnje, zato nakup letos ni načrtovan, ampak šele v treh do štirih letih.
Interes za nepremičnine
Medtem pa se za premoženje družbe, ki ima v lasti tudi okoli 70.000 kvadratnih metrov zemljišč v ljubljanski Šiški, menda zanimajo tudi kupci, ki jih ohranjanje dejavnosti ne zanima, ampak se za premoženje potegujejo zaradi parcel. Kdo so ti možni kupci, nismo izvedeli, menda pa gre tako za tuje kot za domače interesente. Bi pa takšna prodaja pomenila negotovost za ohranitev Litostrojeve dejavnosti na tej lokaciji. Poleg omenjenih 120 delavcev ima Litostroj jeklo še okoli 40 zaposlenih.
Družbi Tekoma in Litostroj specialna livarna sta najemno pogodbo popisala za štiri leta. »Prepričani smo, da se proizvodnja v poslovni coni Litostroj lahko nadaljuje, vsekakor bi se z morebitnim kupcem poskusili dogovoriti za najem in kasnejši odkup, kot smo načrtovali prvotno,« pravijo v Margučevi družbi.
Ne na Fursu ne v DUTB dogajanja in pogovorov glede Litostroj jekla že dalj časa ne komentirajo, ker da gre za poslovno oziroma davčno skrivnost.
Poziv za konverzijo dolga
Načrt prisilne poravnave predvideva tudi, da bi navadni upniki, na katere je učinkovala prejšnja prisilna poravnava, terjatve bodisi pretopili v kapital bodisi privolili v 30-odstotno poplačilo v treh letih. Tudi ločitveni upniki bodo lahko terjatve spremenili v lastniške deleže; za uspešno prestrukturiranje naj bi bilo teh konverzij za najmanj 15 milijonov evrov. Družba je poziv upnikom, da svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže že objavila.
Upravitelj prisilne poravnave Žiga Stamenković je medtem že objavil seznam preizkušenih terjatev. Upniki so prijavili za 42 milijonov evrov terjatev, od katerih jih je upravitelj priznal 33 milijonov evrov. Ker gre za drugo prisilno poravnavo, bo ta, če bo potrjena, učinkovala le za terjatve, ki so bile že predmet prejšnje prisilne poravnave.
