Investitorji ostajajo zadržani do Slovenije

Slovenija po konkurenčnosti na repu triindvajseterice držav srednje in vzhodne Evrope, kaže raziskava mednarodne skupine CEEMEA Business Group

Objavljeno
18. marec 2015 18.35
rsi*MNENJA/SOBOTNA
V. T., gospodarstvo
V. T., gospodarstvo
Ljubljana – Poslovno okolje za majhna in srednje velika podjetja se krepi v večini držav Srednje in Vzhodne Evrope, še zlasti na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem, Slovenija pa se še vedno bori s počasno rastjo, kaže raziskava svetovalne skupine TMF o poslovnih tveganjih in priložnostih v srednji in vzhodni Evropi.

Kot izhaja iz raziskave – skupaj sta jo opravila Economist Intelligence Unit (analitični oddelek založniške skupine Economist) in skupina CEEMEA Business Group – bodo gospodarsko rast v regiji vzhodne in srednje Evrope v prihodnje poganjala predvsem majhna in srednje velika podjetja. Pri tem jim gredo na roko predvsem sheme za spodbujanje naložb, izboljšanih možnosti financiranja in oprostitve davkov, še vedno pa se v svojem poslovanju srečujejo tudi z drugimi izzivi, predvsem v administrativnem, regulatornem in davčnem okolju. »Po več težkih letih regija Srednje in Vzhodne Evrope kaže pozitivne trende mednarodnemu okolju. Kljub temu pa je pot do popolnega okrevanja še dolga. Razlog za to so kompleksni davčni sistemi in poročanja, hitro spreminjajoča se zakonodaja in negotova transparentnost poslovanja,« je poudaril Juraj Gerzeni, vodja za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko v TMF Group.

Stabilno je tudi okrevanje držav na območju jugovzhodne Evrope, čeprav le te še vedno zaostajajo za državami srednje in vzhodne Evrope. Za mednarodna podjetja so v tej regiji v luči poslovnih priložnosti zanimive predvsem Bolgarija, Hrvaška, Slovenija in Srbija, kjer skupno živi okoli 20 milijonov ljudi in imajo zato velik potencial za gospodarsko rast.

Slovenija na repu lestvice

Slovenija se je v poročilu skupine CEEMEA o konkurenčnosti poslovnega okolja znašla prav na dnu lestvice držav srednje in vzhodne Evrope. »Čeprav je Slovenija opredeljena kot relativno zrel trg, se bori s počasno rastjo in zadržanostjo investitorjev,« ugotavljajo avtorji poročila, skromno uvrstitev naše države na lestvici pa pripisujejo predvsem varčevalnim ukrepom, manjši javni porabi ter nekonkurenčnemu okolju za tuje investitorje. Čeprav je slovenska vlada napovedala nadaljevanje privatizacije, avtorji poročila menijo, da do tega ne bo prišlo čez noč, za kar gre razloge iskati tudi v počasnem napredku privatizacije v zadnjih dvajsetih letih. Po mnenju analitikov bodo slovenska podjetja tudi v letošnjem letu pod »pritiskom« zaradi šibkega povpraševanja. »Zdi se, da bo nadaljevanje prestrukturiranja podjetij vplivalo na rast na kratek rok, to pa bi lahko imelo negativne učinke na zaposlovanje pa tudi na zasebno potrošnjo,« med drugim navajajo avtorji poročila.