Istrabenz se ne počuti dobro v Vinakopru

Prodaje deležev v družbah: Uprava Vinakopra brez razrešnice za leto 2013, direktor pravi, da gre za uničevanje podjetja.

Objavljeno
15. februar 2015 20.40
Hotel Metropol Portoroz 23.10. 2014
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper, Portorož – Čeprav revizija petih let poslovanja Vinakopra ni odkrila nobenih večjih nepravilnosti, skupščina spet ni podelila razrešnice nadzornikom in upravi družbe za poslovanje v letu 2013. V ozadju naj bi bila velika želja po lastninjenju enega najuspešnejših slovenskih kletarjev.

Petkova skupščina družbe Vinakoper spet ni podelila razrešnice nadzornikom in upravi družbe za poslovanje v letu 2013. »Nekdo šikanira vodstvo Vinakopra in uničuje podjetje,« je povedal predsednik uprave koprskega kletarja Nevijo Pucer. Že avgusta je bil prepričan, da je bila odločitev o reviziji maščevanje iz vrst lastnikov Istrabenza (predvsem Save), ker ni privolil, da bi za prokurista v Vinakopru imenovali Mirana Kraševca. Revizija vseh petih let poslovanja, ki jo je opravila revizijska hiša Deloitte Slovenija, ni odkrila nobenih večjih nepravilnosti.

Večinski lastnik Vinakopra Adriafin (oziroma pooblaščenec direktorja Franci Košar), ki je v lasti Istrabenza in Luke Koper, je na skupščini upravi naložil dodatna preverjanja nekaterih priporočil revizije, analizo internih aktov in pridobitev pravnih mnenj.

»Spet gre za zapravljanje časa in denarja. Vse, kar so nam naložili, da preverimo, tudi revizijo poslovanja, bi lahko lastniki opravili sami. Imajo pravico kadar koli pogledati kateri koli dokument v družbi,« je dejal Pucer, ki je bil pred kratkim še za dve leti imenovan za predsednika uprave. Iz nadzornega sveta Vinakopra je odstopila Suzana Bolčič Agostini (ker je skoraj sočasno odstopila tudi kot članica uprave holdinga Istrabenz, d. d.), na njeno mesto pa so imenovali Domna Trobca, profesorja z Ekonomske fakultete, sicer člana NS Istrabenza.

Družba vredna pet ali 30 milijonov?

V ozadju vseh teh zapletov je velika želja po lastninjenju enega najuspešnejših slovenskih kletarjev. Istrabenz mora svoj delež prodati, toda pri tem ga ovirata precej zapletena lastniška struktura in družbeniška pogodba. O prodaji svojega deleža se dogovarja z obema drugima solastnikoma, Luko Koper in Agrarijo Koper. V ozadju pa na možnost lastninjenja Vinakopra čaka nekaj podjetnikov, ki vidijo v tem (po možnosti poceni) nakupu zdravega podjetja priložnost za lep zaslužek. Ravno ti špekulanti zagovarjajo oceno, da Vinakoper ni vreden več kot od pet do osem milijonov evrov, resnejše cenitve pa segajo od 20 do 30 milijonov evrov. Poleg tega Istrabenz in Luka Koper v temelju ne soglašata v tem, kako in po kakšni ceni prodati oziroma zamenjati lastništvo. Žrtev teh igric in Istrabenzovega razpadanja pa je Vinakoper.

Težave Istrabenza

Že lep čas je Istrabenzovo premoženje bistveno nižje od njegovih finančnih obveznosti. Po zadnjem objavljenem poročilu o poslovanju v devetih mesecih lani znaša finančni dolg družbe 163 milijonov evrov, negativni kapital pa so ocenili na 74,5 milijona evrov. Istrabenz mora konec tega leta po pogodbi o reprogramu svojih finančnih obveznosti začeti odplačevati prvi del dolgov bankam v višini 93 milijonov evrov. Drugi del dolgov (približno 70 milijonov evrov) bi moral poplačati do konca leta 2022. Zapleti s poravnavo obveznosti se bodo začeli že čez leto dni.

Minuli četrtek je Istrabenz objavil informacijo, da je prodal 73,7-odstotni delež družbe Actual IT, in to italijanski družbi DBA Lab iz Trevisa. Dosežene cene niso objavili, v javnosti pa so ugibali, da je znesek večji od sedem milijonov evrov, toliko so namreč za koprsko družbo, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo, pred časom ponujali Italijani. Actual je ob lanskem devetmesečju ustvaril 7,05 milijona evrov prihodkov (dobro petino manj kot leto prej).

Po izločitvi Actuala bosta Istrabenzu ostali le še dve večji družbi (in nekaj manjših in nepomembnih, kot, denimo, Zastava Lizing pa Golf Istra v stečaju ter prej omenjeni Adriafin). V Istrabenz Plinih ima še 51-odstotni delež. To podjetje ima skupaj 88 milijonov evrov sredstev in 36 milijonov evrov finančnega dolga. V Istrabenz Turizmu je Istrabenz edini lastnik. Portoroški turizem naj bi imel za 112 milijonov evrov sredstev in 68 milijonov evrov finančnega dolga.

Hoteli naprodaj za peščico milijonov

Istrabenz si največ obeta od portoroškega turizma. Toda po zadnjih informacijah o tem, da DUTB poceni ponuja hotelske naložbe tujim lastnikom, lahko sklepamo, da so vsi portoroški hoteli naprodaj za peščico milijonov. Čeprav smo mediji že ničkolikokrat pisali o skorajšnji prodaji Grand Hotela Adriatic v Opatiji in hotela Kempinski Palace v Portorožu, se to še ni zgodilo – Adriatic naj bi bil po eni od informacij prodan za šest milijonov evrov (k tej ceni je treba dodati, da bi lastnik prevzel tudi 8,5 milijona evrov dolga). Podobno daleč je tudi prodaja Kempinskega. Vsi preostali portoroški hoteli (LifeClass) pa so menda prek diskontirane prodaje bančnih terjatev v DUTB naprodaj za drobiž in bodo s kupnino kvečjemu pokrili dolgove, ki jih ima Istrabenz Turizem (skupaj 68 milijonov evrov). Zato ni prav jasno, kako naj bi koprski finančni holding Istrabenz prihodnje leto pokril obveznosti do bank iz sklenjenega reprograma.