Tiskane izdaje
Ljubljana – »Če se hkrati zamenjajo predsednik in namestnik nadzornega sveta ter še predsednik uprave je to pomembna informacija, zaradi katere se nam prižge rdeča luč na semaforju. Delničar oziroma upravljavec mora z ustrezno komunikacijo poskrbeti, da do takšnega vtisa ne pride,« o nedavnih kadrovskih rošadah v NLB pravi generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović.
Vse od zapletov s spornim kadrovanjem v Luki Koper ni bilo sprememb v organih upravljanja državnih družb, ki bi zelo razburjale različne javnosti in izrazito nakazovale vplive določenih interesnih skupin, zdaj pa se je to najprej zgodilo pri zamenjavi uprave SDH in nedavno še v NLB. Smo s tem spet naredili korak nazaj pri kadrovanju v državnih družbah?
Ta dopolnitev nadzornega sveta je bila načrtovana že dalj časa. SDH kot edini upravljavec ima vso odločevalsko diskrecijo za imenovanje nadzornikov. Po zakonu o gospodarskih družbah je predlagatelj sestave nadzorni svet, ki mora presoditi, kakšne profile potrebuje družbe.
Nadzorniki v to vložijo določen čas in včasih to pomeni tudi nekaj stroškov. In če tukaj ni sodelovanja med tistim, ki bo na koncu o tem glasoval in nadzornim svetom, lahko v praksi pride do dvotirnosti. Ob dopolnitvah nadzornega sveta se vedno lahko odpre tudi celotna sestava in SDH se je odločil tudi za zamenjavo dveh obstoječih članov.
Politika upravljanja SDH natančno opredeljuje naknadna razkritja sklepov in glasovanja na skupščinah, v tem sklopu pa tudi javno razkritje vsebinskega razloga za predčasne odpoklic člana nadzornega sveta. SDH je po moji presoji to v primeru NLB svojo odločitev delno pojasnil, saj je menil, da je njegov predlog primernejši.
Problem, ki se pri nas kaže v praksi je, da ne prihaja do pravočasnega razkrivanja nadzorniških kandidatov, torej 30 dni pred skupščino ob rednem sklicu, ampak se na skupščinah pojavljajo kot nasprotni predlogi. In takšna praksa se uporablja tudi zato, ker se te kandidate v tem času poskuša diskreditirati.
Ta vzorec načina razkrivanja kandidatov je bil podoben kot doslej, res pa je, da so pričakovanja pri tako pomembni instituciji, kot je NLB, velika. Predčasne menjave v nadzornem svetu morajo biti dobro pojasnjene, kakšen je namen te zamenjave in da ne gre za nezadovoljstvo z nadzorom.
Ampak nadzorni svet NLB je predlagal tri tujce, namesto tega pa smo dobili pet novih nadzornikov, od katerih so trije nekdanji uslužbenci NLB. Je primerno, da bodo zdaj oni nadzirali sanacijo te banke?
Ni nenavadno, da nadzorniki postanejo ljudje, ki so že delali v podjetju. Pri NLB je treba paziti, da ti ljudje ne bodo morebiti nadzorovali kakšnih svojih preteklih odločitev ali da bi bili v kakšnih postopkih. To da je nekdo bil v NLB, je postala črna pika. Treba je dodati, da smo pri nas omejeni glede primernih bančnikov, zaradi konkurence, a jih v nadzornem svetu moramo imeti, zato jih je treba iskati tudi v tujini. Žal je ta zamenjava tekla dvotirno.
Že ob zamenjavi uprave SDH je bilo veliko kritik zaradi povezave sedanjega predsednika uprave SDH Marka Jazbeca z NLB in Gorenjsko banko, zdaj pa so bili ljudje iz tega kroga postali nadzorniki NLB. Prav izbira nadzornikov NLB je bil nek preizkusni kamen, s katerim bi se lahko Jazbec otresel očitkov, ki so bili izrečeni ob njegovem ustoličenju. Je s tem imenovanjem zamudil to priložnost?
To je gotovo pomemben preizkusni kamen, kjer je imel SDH popolno diskrecijo pri odločanju. Kakovost sestave sedanjega nadzornega sveta NLB težko komentiram, saj se lahko zgodi, da se bo izkazal za kakovostnega in da bo prestal presoje regulatorja od ustreznosti in primernosti (fit and proper). Gotovo bi bilo bolje, če bi SDH ves čas javno komuniciral, da ta poseg ne pomeni neučinkovitega nadzora doslej in vtisa rdečega semaforja, da je z banko nekaj narobe. Dodatno težo tej zamenjavi pa je nedvomno dal odstop predsednika uprave NLB Janka Medje.
SDH je na njegov račun tudi izrekel kar nekaj kritik in s tem tudi signal, da z njegovim delom ni zadovoljen.
Tako je. Predvsem ta pritisk, ki se je vršil na predsednika uprave, je zbujal dodatno pozornost tudi glede predčasnega odpoklica nadzornikov. To je še toliko bolj pomembno, če gre za sistemsko banko, čeprav bi bilo enako tudi če bi šlo za kakšno drugo družbo.
