Izvoz na oddaljene trge ne bo rešil mlečne krize

Ljubljana – »Odkup mleka se nam je letos povečal za osem odstotkov, na srečo to lahko uravnavamo s povečano prodajo v Sloveniji, predvsem pa v izvozu na račun sinergij z Lactalisom,« pravi Tomaž Žnidarič, predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn, v katerih bo ob sedanjih razmerah na mlečnem trgu letošnji odkup mleka lahko za 15 do 20 milijonov litrov presegel lanskih 180 milijonov. A vse je odvisno od tega, kako bodo potekali novi posli.

Krizi na mlečnem trgu ni videti konca. Kako jo doživlja največja mlekarna v Sloveniji?

Z njo se spopadamo na enak način kot druge mlekarne v Evropi, presežki mleka so prisotni po vsej celini. Glavna posledica tega je padanje cen na mlečnem trgu, cen končnih izdelkov in s tem povezanih tudi odkupnih cen mleka. Zdaj je naša glavna naloga uravnavanje naših zalog.

Na kakšen način?

Eno je povečanje prodaje. Tukaj imamo kar srečo, da smo del Lactalisa in si z njegovo pomočjo lahko iščemo nove kupce ne le v Sloveniji, ampak predvsem zunaj nje. Druga stvar pa so dogovori s kmeti.

V kakšnem smislu dogovori s kmeti?

Najprej se moram popraviti, dogovor z zadrugami, ker poslujemo predvsem z zadrugami. Med skupaj 49 dobavitelji mleka je 37 zadrug in 12 kmetov. Poskušamo se dogovoriti, da bi za dodatne količine mleka, ki nam ga ponujajo, poiskali rešitve za njihovo prodajo drugam ali pa da na daljši rok uravnavajo pridelavo mleka. Zdaj odkupujemo nad pogodbenimi količinami, ampak dolgoročno to preprosto ni vzdržno.

Ali to pomeni, da tako kot nekatere druge evropske mlekarne plačujete količine nad pogodbenimi po nižji ceni?

To je nekakšen skupni dogovor in takšen je bil tudi predlog z naše strani, ampak doslej tega še nismo uveljavljali in mislim, da nam niti ne bo treba, ker smo za te količine povečali prodajo.

Ob Lactalisovem prevzemu pred tremi leti so se v zadružnem sektorju, ki se je tudi potegoval za nakup, zelo bali, da se bodo zanje stvari poslabšale. Se je v resnici zanje kaj spremenilo?

Mislim, da smo s svojim delom pokazali, da nočemo uničiti mlekarske industrije v Sloveniji, ampak da mislimo tukaj delati na dolgi rok. Zdaj so rezultati tisti, ki govorijo zase.

Rejci tarnajo nad razmerami na trgu, kjer cene padajo, pri vas pa ste kar nekako ohranili raven odkupnih cen. Kako vam je uspelo?

Cene nam je uspelo ohraniti prav zaradi povečanega obsega posla. S povečano prodajo nam uspeva pokrivati fiksne stroške, čeprav cene na evropskem trgu še vedno intenzivno padajo. Gotovo pa te cene za kmete dolgoročno niso vzdržne in iskreno upam, da se bodo tržne razmere spremenile in bomo tudi mi lahko zvišali cene. Res si želimo, da bo tako, ker sicer naši kmetje ne bodo preživeli in bomo na koncu morali kupovati mleko v tujini.

Je realno pričakovati, da mala Slovenija s svojo mlečno proizvodnjo lahko kljubuje Nizozemski z visoko razvito industrijsko proizvodnjo mleka in njenim izdelkom, ki po nizkih cenah prihajajo na naš trg?

Mislim, da je veliko odvisno od nas predelovalcev, a ne vse. Zelo veliko je odvisno tudi od zavesti potrošnika, kaj pomeni kupovati doma pridelano. Tukaj mora svojo vlogo odigrati še država. S kampanjo izbrana kakovost, ki se bo začela jeseni letos, bo po mojem narejen korak v pravi smeri. Iskreno upam in verjamem, da bo mleko, ki ga bomo pili v Sloveniji, domače in da bodo jogurti, ki jih bomo jedli, iz slovenskega mleka.

Kako glede na veliko konkurenco z evropskega trga povečujete prodajo, kam prodajate?

Povečujemo prodajo na območju nekdanje Jugoslavije oziroma Balkana, izjemno smo povečali prodajo v Grčijo. Potrojili smo prodajo na Hrvaško. To je zdaj trg z največjo rastjo, kar velja za tradicionalne izdelke, kot so trajno mleko z našo blagovno znamko Alpsko mleko, Mu jogurti, poleg tega delamo tudi izdelke za blagovno znamko Dukat. Večje količine prodamo tudi na Kosovo, v Makedonijo, poleg tega so se nam zdaj na novo odprli trgi v Belgiji, kjer smo začeli sodelovati z našim sestrskim podjetjem za naše grške jogurte. Prejšnji teden je šla prva pošiljka posebnega jogurta, imenuje se turški jogurt, z veliko vsebnostjo maščobe, na Švedsko. Zdaj bo ta posel intenzivno zaživel in količine nam bodo z vsakim tednom rasle. Začeli smo delati tudi za našo sestrsko podjetje Parmalat v Italiji, in sicer jogurte brez laktoze in brez maščob.

Ali na Hrvaškem tudi zaradi Dukata in tamkajšnje promocije »kupujmo domače« tako zelo povečujete prodajo?

Gledano iz zornega kota našega sestrskega podjetja Dukata na žalost to domače pri njih ni tako zaživelo, kot je pri nas. Tam je trg veliko bolj odprt in dovzeten za nizkocenovne izdelke iz tujine, kot je to v Sloveniji. Zato prodiramo na dva načina: prek naše znamke Alpsko mleko, ki je zelo prepoznana še iz starih časov in se tamkajšnji kupci tudi zavedajo, da gre za visokokakovosten izdelek. Enako velja za jogurte. Delamo pa izdelke tudi za blagovno znamko Dukat, ki je na hrvaškem trgu zelo močna.

Tudi prehranski trendi vam najbrž krojijo prodajo, zato je po svoje nenavadno, da na sever prodirate z maščobno bogatejšim izdelkom.

To je najbrž malo zgodovinsko povezano in pa tudi s klimo, ki jo imajo v severnih državah, kjer so na splošno zelo veliki potrošniki mlečnih izdelkov, tudi sladoledov. Zanimivo, da so skandinavske države prve po potrošnji sladoleda in pri njih maščobe nikoli niso bile vprašanje, so pa tudi najbolj športen narod v Evropi. Švedska je na prvem mestu, Slovenija je po aktivnosti na četrtem mestu v Evropi. Tako se ne obremenjujejo preveč z maščobami, so pa na drugi strani občutljivi na sladkor in gledajo, da jedo izdelke s čim manj sladkorja. Medtem pa so v Italiji trendi takšni, da mora biti čim manj maščobe, je pa sladkor zaželen. Tako je, za primerjavo, vsebnost sladkorja v italijanskih jogurtih mnogo višja kot v slovenskih. Višja je tudi v hrvaških in avstrijskih jogurtih.

Zmogljivosti mlekarne presegajo sedanjo proizvodnjo. Ste naredili kaj v tej smeri zdaj, ko je mlekarna del velike družine Lactalisa, ko je mogoče prodajati tudi na bolj oddaljene trge?

Zmogljivosti so veliko prevelike samo za slovenski trg. Zato je že od nekdaj bila usmeritev v izvoz. Tudi ko se je Lactalis odločil, da bo dal ponudbo za prevzem, je bil to eden od glavnih razlogov, ker so se zavedali velikih zmogljivosti, poleg tega so te zmogljivosti izjemno moderne in visoko tehnološko opremljene. Lactalis ima 220 tovarn po svetu, Ljubljanske mlekarne so v vrhu po kakovosti izdelkov in tehnologij. Res je bil prvi cilj ob prevzemu zapolniti te zmogljivosti. Ravno s temi posli, ki jih dobivamo, se ta cilj počasi izpolnjuje.

Širite tudi paleto svojih izdelkov, s katerimi povečujete prodajo?

Inovacije so zelo pomembne za vso industrijo, tudi živilsko. Leta 2013 je bil delež prodaje inovativnih izdelkov v Ljubljanskih mlekarnah triodstoten, zdaj je devetodstoten. Z znanjem, ki ga ima Lactalis, smo lahko še bolj inovativni, v našo proizvodnjo lahko uvedemo tudi kakšne izdelke, ki so jih razvili drugi v sistemu in so se pokazali za dobro sprejete pri potrošnikih v Sloveniji. Ob tem pa razvijamo lastne izdelke v lastnem razvojnem oddelku in potem te naše izdelke lansirajo tudi v kakšnih drugih državah. To je torej prednost vključenosti v velik sistem, da lahko neki izdelek, ki ga proizvajamo za slovenski trg, ponudimo tudi našim sestrskim podjetjem.

Tudi v Franciji?

V Franciji ne, ker je predaleč. Konkretno, če govorimo o tipu našega grškega jogurta Mu Athentikos, delamo enak jogurt za Dukat in za belgijski trg.

Saj Dukat tudi dela grški jogurt.

Oni delajo Dukatos, zdaj imajo pa Dukatos duo, ki ga delamo mi. Naš jogurt je manj sladek. Ob tem vam povem, da naš lastnik vedno poskusi naše nove izdelke in septembra lani, ko je bil na obisku v Ljubljani, je ob pokušini rekel, da je naš jogurt najboljši grški tip jogurta, kar jih je v Lactalisu. To je lepo priznanje. Pohvala lastnika je tudi dobra popotnica za lansiranje takšnega izdelka na druge trge. Tako smo z njim že na tujih trgih.

Nič nisva rekla o prodaji na bolj oddaljene trge, o izvozu na Kitajsko, denimo, pa o tem, kako daleč je do uresničitve lanskih dogovorov.

Ljubljanske mlekarne že prodajajo na oddaljene trge, kar dosti v Afriko in tudi v Azijo, v Kitajsko pa bomo zdaj, ko smo dobili dovoljenje.

Kaj pa prodajate v te države?

Predvsem trajno mleko. Za takšne trge pridejo v poštev predvsem izdelki z daljšim rokom trajanja. Moramo pa vedeti, da to mlekarske krize v Sloveniji ne bo rešilo.