Tiskane izdaje
Ljubljana – S kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI) se nisem pogajal in nisem podpisal nobene pogodbe, je zatrdil predsednik uprave NLB Janko Medja in dodal, da KFI njega ni ocenjevala za vodenje banke.
Janko Medja je bil včeraj v okviru na Delu odprte javne razprave o korporacijskem upravljanju gost Delovega studia, kjer je za rubriko GospodarsTVo pokomentiral aktualno dogajanje v največji državni banki. Ob tem je spregovoril še za tiskano Delo; med drugim tudi o preiskavi protikorupcijski komisije. Ta namreč preiskuje sodelovanje NLB z agencijo KFI. Nadzorniki NLB so se lani, ko je bil Medja še predsednik nadzornega sveta, odločili najeti agencijo KFl, da bi ta našla novo upravo in manjkajoče člane nadzornega sveta, pogodbo z agencijo pa je podpisal tedanji prvi mož banke Božo Jašovič.
Medja se je, kot je povedal, izločil iz vseh kadrovskih postopkov, potem ko je sprejel nominacijo za predsednika uprave banke. »Nadzorni svet me je presenetil na seji 2. avgusta z vprašanjem, ali bi prevzel to mesto. To je predlagal eden od kolegov, ostali pa so se strinjali. Odgovoril sem, da tega ne morem kar tako sprejeti, saj si tako vprašanje zasluži drugačno obravnavo. Govorili smo namreč o načrtu A in načrtu B. Načrt A je bil, da se najde mednarodno ustrezen kandidat, kot smo si zastavili na julijski seji. Ker po nekaj tednih tega nismo dobili, smo se na sestanku 14. avgusta dogovorili za plan B in sem sprejel nominacijo ter se takoj izločil iz pogovorov s KFI. Sodelovanje z agencijo je NS na predlog komisije za prejemke potrdil mesec kasneje, popolnoma brez povezave z mojo nominacijo.«
Po poročanju časnika Dnevnik je KFI samo lani v NLB zaslužil 560 tisoč evrov. Medja zneska ni razkril in odgovoril: »Koliko se splača plačati za to, da banko vodijo in nadzorujejo ljudje, ki so strokovni, imajo izkušnje, samozavestno nastopajo z argumenti, poznajo sodobno bančništvo in so neodvisni od interesnih lobijev, za razliko od političnega in interesnega kadrovanja v preteklosti?« KFI mora še najti enega ali dva kandidata za člana uprave.
O slabi banki
NLB ima po besedah Medje pripravljeni dve tranši slabih terjatev, ki jih bodo prenesli na slabo banko. V prvi tranši so večinoma terjatve od podjetij v stečaju, njena bruto vrednost je 1,3 milijarde evrov, če pa od tega odštejemo rezervacije je neto prenosna vrednost, ki jo so pripravili v NLB, okoli 700 milijonov evrov. Neto prenosna vrednost terjatev v drugi tranši je nekaj nad 300 milijonov evrov, torej skupaj bi NLB prenesla na slabo banko za dobro milijardo evrov slabih terjatev. »Takšne so naše trenutne ocene, ki so bolj ali manj potrjene tudi s strani Banke Slovenije. Kako pa bo slaba banka oziroma neodvisni cenilec ocenil te terjatve, pa ne vem. Cenilec, ki v teh dneh začenja pregledovati terjatve, bi lahko določene predpostavke postavil malo drugače, tako da lahko pride do drugih številk, kakšna bo prenosna vrednost,« je dejal Medja.
