Tiskane izdaje
Panoga IT je že pred desetletjem izumila skovanko »zeleni IT«, ki vključuje različne pristope uporabe tehnologije na do okolja prijazen način. Zeleni IT se ukvarja predvsem s pristopi, kako kar najučinkoviteje porabljati električno energijo, zmanjšati količine odpada, omejiti rabo človeku in do okolja neprijaznih materialov ter zagotavljati trajnostno naravnano poslovanje.
Do okolja prijazen IT je vseprisoten, saj nam že same telekomunikacije omogočajo, da sogovornike ne le slišimo, ampak tudi vidimo, zato nam ni treba potovati na sestanke na drug konec sveta, vse več je mobilnih zaposlenih in tistih, ki delajo od doma. Za te imajo velike zasluge tudi oblačne storitve in aplikacije, saj je pisarna z njihovo pomočjo vedno z nami.
Tako kot druge gospodarske panoge se tudi IT osredotoča na uporabo obnovljivih virov energije, kjer je to mogoče in smiselno, saj so prijazni do okolja in (naj)manjši onesnaževalci. Med IT-velikani so v prednosti ameriška podjetja, ki so si postavila velike sončne in vetrne elektrarne. Čeprav bi pričakovali, da bodo v ospredju prve, v zadnjem času novičarske strani polnijo druge.
Google je že dokazal, da vetrna elektrarna lahko poganja njegov podatkovni center, Apple, ki gradi novo zgradbo za svoj sedež podjetja, je prav tako razkril, da naj bi večino energije pokril s tehnologijo, ki bo izkoriščala moč vetra. Geotermalne vire za napajanje in hlajenje podatkovnih centrov izkoriščajo predvsem podjetja, ki so svoje »oblake« preselila na Islandijo. Le o podatkovnih centrih, ki bi jih hladila in napajala energija rek, ne beremo. Pa bi lahko.
Slovenija se zdi idealna za takšen pilotski projekt, saj ima veliko obnovljivih virov energije. A se v praksi pogosto zatakne pri birokraciji in pridobivanju najrazličnejših dovoljenj. Posledično se tudi tisti, ki bi radi dokazali koristnost sobivanja narave in sodobne tehnologije, raje sprijaznijo z dejstvom, da je električna energija v Sloveniji relativno poceni in še naprej plačujejo račune zanjo.
Sestanki, sodelovanje in pisarna v kovčku ali torbi
Velike korporacije so v zadnjem desetletju močno skrčile proračune za poslovna potovanja, posebno tista mednarodne narave. To jim je omogočil tako napredek na področju telekomunikacij kot videa. Sistemi, kakršen je Ciscov Telepresence, poskrbijo, da se udeležencem sestanka zdi, da njihovi sogovorniki dobesedno sedijo na drugem koncu mize. Le med odmori se ne morejo srečati na kavi, saj so dejansko lahko več tisoč kilometrov narazen, soba za sestanke pa je lahko identična. Kamere in zasloni z visoko ločljivostjo pa tudi zvočniki in mikrofoni so tako napredovali, da je uporabniška izkušnja zelo pristna. Naslednji, a zelo oddaljen korak so morda šele hologrami.
Računalništvo v oblaku je močno poenostavilo tudi sodelovanje zaposlenih, ki so na različnih koncih sveta. Vendarle vsi uporabljajo iste poslovne aplikacije, vse več teh omogoča tako sočasno delo kot (video)klepet v živo, izmenjavo vsebin in dokumentov itd.
Podjetja, ki obdelujejo velike količine podatkov, vedo, da imata hramba in obdelava podatkov svojo ceno, izraženo ne le s strojno in programsko opremo, ampak tudi z računom za elektriko. Pri nabavi strežnikov in programske opreme so zato pogosto v ospredju tako poraba energije kot energijsko učinkovita strojna oprema, h kateri močno pripomore tehnologija virtualizacije (strojnih virov, hrambe podatkov, omrežja, skratka česarkoli).
Reciklaža je vse pomembnejša
Skrb za okolje vsebuje tudi skrb pred prenasičenjem z odpadki. Velik del računalniške opreme je mogoče reciklirati in podjetja se tega vse bolj zavedajo. Nekatera že v razpise o nabavi novih računalnikov napišejo, kolikšen delež računalnikov mora biti razgradljiv in na ponudnika prenesejo obveznost reciklaže starih in odsluženih računalnikov. Podobno velja za mobilne naprave in tiskalnike, pri katerih je sicer že zelo dobro uveljavljen postopek reciklaže potrošnega materiala – ponudniki podjetjem zagotavljajo dodatne ugodnosti oziroma nižjo ceno, če izrabljene kartuše in tonerje vrnejo v reciklažo.
Električna in (delno) samovozeča vozila postajajo velik hit med podjetji, ki jih pospešeno dodajajo v svoje vozne parke. Nekatera zaradi resnične skrbi do okolja, spet druga zgolj zaradi podobe. V Silicijevi dolini so prav tehnološka podjetja največji zagovorniki elektrifikacije voznega parka, podobne tendence pa v Sloveniji, vsaj za zdaj, še ni mogoče zaznati, a se to utegne v prihodnje spremeniti.
Četrt stoletja prakse
Ko je govor o tehnoloških podjetjih, je treba priznati, da se ta s skrbjo za okolje in porabo energije ukvarjajo šele v zadnjem desetletju. Obstajajo seveda izjeme. Družba Kyocera, ustanovljena leta 1959, je že leta 1992 začela uveljavljati načelo razvoja inovativne informacijske tehnologije v zvezi z ekološkimi standardi. Oblikovala je pristop Ecosys, ki združuje ekologijo, ekonomijo in sistemski ter celovit pristop k doseganju cilja. Omenjeno japonsko podjetje je proizvajalec tiskalnikov, zato je z do okolja prijaznimi inovacijami začelo na področju, ki ga najbolje pozna.
Že pred 25 leti je luč sveta tako ugledala patentirana rešitev Ecosys, ki temelji na amorfno silicijevem valju in komponentah z dolgo življenjsko dobo (večina sestavnih delov zdrži bistveno daljše vzdrževalne intervale in v življenjski dobi naprave zahteva malo menjav). Takšna sestava drobovja tiskalnika ima en sam zamenljiv del – toner. Posledično tiskalnik deluje zanesljiveje, se manj kvari in porabi manj električne energije, uporabniku povzroči precej manj stroškov v svoji življenjski dobi, kar dokazujejo številna priznanja Kyoceri na preizkusih v kategoriji skupnih stroškov lastništva (TCO).
Japonski inženirji so bili v nadaljevanju resnično obsedeni z optimizacijo. Tudi toner, ki ga je nekoč sestavljalo 60 različnih gradnikov, jim je uspelo tako poenostaviti, da ga sestavlja le še pet komponent, in tako še dodatno izboljšati zanesljivost delovanja in znižati stroške vzdrževanja. Nato so se lotili naslednjega izziva – laserski tiskalniki morajo odtisnjeni prah na papir fiksirati – segreti, to pa seveda pomeni visoko porabo energije. Omenjeno segrevanje pomeni več kot dve tretjini vse porabljene električne energije tiskalnika. Skupaj s kemiki so staknili glave in izdelali do okolja prijazne tonerje, ki jim uspe prah na papir enako učinkovito spraviti ob 30 stopinj Celzija nižji temperaturi, končni rezultat je za polovico manjša poraba elektrike.
Tiskalniki Kyocera Ecosys s svojo inovativnostjo in ekološko naravnanostjo slovijo po vsem svetu in že dve desetletji in pol pobirajo različne nagrade. Konkurenčni proizvajalci se sicer zavedajo, da je tudi reciklaža izdelkov lahko zelo donosna, toda prava do okolja prijazna alternativa je v zasnovi izdelka, ki zelo znižuje potrebo po recikliranju in vzdrževanju. Zanimivo bo videti, česa se bodo japonski mojstri optimizacije lotili v prihodnje.
