Spirit je zanimanje na trgu za odkup slovenskega paviljona preverjal že lani in v začetku leta, na poziv pa se je do konca februarja z nezavezujočimi ponudbami javilo enajst zainteresiranih. Postopek prodaje se je uradno začel konec aprila z obvestilom ministrstvom za možnost prevzema slovenskega paviljona po končani razstavi Expo. »Interes za prevzem je izrazilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Dokončna odločitev MIZŠ bo znana v nadaljevanju,« pravijo v javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit).
Na MIZŠ so nam na vprašanje, za kaj bi uporabljali paviljon in kje ter do kdaj bo znana odločitev ministrstva, ali bo paviljon prevzelo, odgovorili: »Pogovori o uporabnosti in primernosti objekta med pristojnimi ministrstvi še potekajo, zato vam podrobnejših informacij v tem trenutku ne moremo posredovati.« Na Spiritu podrobnosti o načrtovanem namenu uporabe ne poznajo.
Če ministrstvo ne bo prevzelo paviljona − prenos bi bil brezplačen, saj se znotraj javne uprave prenaša le pravica upravljanja −, bo Spirit paviljon prodajal na javni dražbi. Vlada je sicer za nastop Slovenije na letošnji svetovni razstavi Expo v prestolnici Lombardije, ki se bo končala konec oktobra, namenila pet milijonov evrov.
Osemsto kvadratnih
Slovenski paviljon je velik 800 kvadratnih metrov, narejen pa je iz lesa in stekla. »Slovenija je namreč ena najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa je njena strateška surovina. Zgodovinsko izjemnost dokazuje tudi v Sloveniji najdeno najstarejše datirano leseno kolo z osjo na svetu, ki je staro kar 5200 let – starejše torej od egipčanskih piramid in majevske civilizacije v Mehiki,« izbiro naravnega materiala pojasnjujejo na Spiritu.
Piramidalna oblika paviljona, postavljena na geometrijsko razgibani površini, odslikava reliefno razgibanost slovenskega ozemlja; »prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic in sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni labirint kraških jam in kapnikov«, v javni agenciji Spirit pojasnjujejo idejno zasnovo paviljona, ki so jo pripravili v biroju SoNo arhitekti, zgradili pa v podjetju Lumar IG.
Na dan v povprečju
V paviljonu, v katerem deluje poslovni center, se predstavljajo tudi nekatera slovenska podjetja, konec prejšnjega meseca se je tako predstavil oblikovalec pohištva LINA Design. »Poslovni center nam je v veliko pomoč, ker nam pomaga navezovati stike s predstavniki gospodarstva, do katerih sami težje pridemo ali sploh ne moremo priti. Prav tako so nam v okviru slovenskega paviljona na voljo njihovi prostori, ki jih lahko izkoristimo za predstavitev potencialnim strankam,« je dejal direktor podjetja Damjan Uršič in dodal: »Predvsem je tu pomembno mreženje oziroma spoznavanje predstavnikov gospodarstva, ki lahko odprejo vrata do potencialnih kupcev oziroma poslovnih partnerjev v posameznih državah.«