Kljub krizi Spar leto končal z večjo prodajo in dobičkom

Ljubljana – Medtem ko se slovenska trgovina zaradi gospodarske krize in zniževanja kupne moči v povprečju krči, so v Sparu Slovenija z dosežki preteklega leta zadovoljni. Kot je poudaril njegov generalni direktor Igor Mervič, so leto 2013 sklenili bolje kot prejšnje in bolje kot so bili načrtovali, z večjo prodajo in dobičkom.

Vsebina tradicionalne spomladanske novinarske konference Spara je bila zelo podobna lanski. Kar je po Mervičevem mnenju, upoštevaje okoliščine, velik uspeh, ki dokazuje, da je slovenski Spar trdna družba, brez nihanj v poslovanju. »Vsi skupaj smo se že navadili živeti s tem, da kupna moč upada, in dejstvo, da je v tem času Sparov tržni delež v prodaji živil celo zrasel, si štejemo kot priznanje in veliko spodbudo za naprej,« je dejal Mervič.

Kako so to dosegli? »Spar ne posluje po formuli stalnega prilagajanja, ampak preprosto že 20 let sledi svoji dolgoročni strateški politiki in isto bi počeli tudi, če ne bi bilo krize. Naša pot je povečevanje tržnega deleža proti 25 odstotkom in vestno ji sledimo.«

Opažajo, da kupci še vedno radi posegajo po priznanih blagovnih znamkah, po drugi strani pa po cenejših izdelkih (akcijska prodaja), medtem ko izdelki srednjega censkega razreda izgubljajo naboj. Zaradi takih gibanj se povprečna trgovska marža zmanjšuje. Za nadaljnje krčenje marž po Mervičevih besedah že zmanjkuje manevrskega prostora, kar nekaj pa ga vidi še v izboljševanju logistike in širitvi neživilskega asortimana.

Lani je Spar Slovenija v svojih 90 trgovinah po Sloveniji prodal za 727,3 milijona evrov blaga (približno za odstotek več kot leto prej), in leto sklenil z dobičkom. Kolikšnim, Mervič kot običajno ni hotel povedati, iz opisa poslovanja pa je mogoče sklepati, da je dobička vsaj toliko kot lani (ko ga je bilo okoli 15 milijonov evrov). Zadovoljstvo kupcev, stabilnost poslovanja in varnost delovnih mest so bila njegova vodila; konec leta je zaposloval 4329 delavcev.

Rast prihodkov je tudi rezultat širitve prodajne mreže; lani je odprl dve novi trgovini, v Kopru in Ljubljani. Za naložbe je namenil 27 milijonov evrov. Med drugim je močno povečal svoj distribucijski center (za 9000 na 47.000 kvadratnih metrov) ter lastno pekarno. Sparova pekarna dela dobro, kar kažejo tudi prejeta priznanja GZS za kakovost. Zato bodo, pravi Mervič njeno ponudbo še širili.

Potrojili pogodbe s slovenskimi dobavitelji

Ker kupci čedalje večjo pozornost posvečajo živilom slovenskega porekla, temu trendu sledi tudi Spar. Potrojil je število podpisanih pogodb za dobavo slovenskega sadja in zelenjave (na več kot 50 velikih in malih pridelovalcev) posebej pa se je osredotočil na izboljšanje kakovosti ponudbe mesa in mesnih izdelkov. Že lani je Mervič napovedal nov logistični center za sveže meso s ciljem izboljšati kakovost in dobavo, zdaj pa je predstavil novost, partnerstvo v mesni verigi. Povezal se je z Mesninami Žerak in Kmetijsko zadrugo Ptuj in njimi podpisal dveletno pogodbo. Sodelovanje med proizvodnjo, vzrejo, odkupom in prodajo goveje živine in prašičev je v interesu vseh partnerjev. Trgovec bo lahko udejanjil svoje zelo visoke standarde kakovosti, mesarji in rejci pa bodo imeli zagotovljen obseg naročil in redno plačilo (v 30 dneh). Poglavitnih koristi pa bo deležen potrošnik, ki bo dobil sveže in visokokakovostno meso po konkurenčnih cenah.

Kolikšen del ponudbe bo prišel iz omenjene verige, ta hip še ni jasno. Kot je pojasnil Mervič, se je sodelovanje šele začelo, obseg pa naj bi povečali, kolikor bo mogoče. Kljub tej povezavi bo na policah ostalo tudi meso drugih dobaviteljev, tudi tujih, saj celotnega povpraševanje pač ni mogoče zadovoljiti z domačo pridelavo.

Igor Mervič se je pohvalil tudi s podobo, ki jo ima Spar med slovenskimi potrošniki. Po neodvisni raziskavi družbe AC Nielsen so kupci izbrali Spar kot najboljšega trgovca po svežini, kakovosti in širini izbora, raziskava Mediane pa je potrdila, da je prvi tudi v razmerju med kakovostjo in ceno, po prijaznosti zaposlenih itn.

K imidžu je najbrž pripomogla tudi prijaznost do lokalnega okolja, družbena angažiranost in dobrodelnost. Kupci množično posegajo tudi po Sparovi kartici zvestobe; ta ima že 700.000 imetnikov, ki je – kar je ključno – nimajo samo za okras v denarnici, ampak jo uporabljajo.