Kmalu po kaljeno steklo v Ribnico

Ribnica – V podjetju Ertl Glas Steklo, ki od junija 2011 deluje v Ribnici, gradijo novo montažno halo. Z naložbo, ki je vredna okrog tri milijone evrov, bodo proizvodnjo ravnega stekla razširili s kaljenim steklom. »Glavni razlog za naložbo so spremembe na trgu,« pravi Andrej Zrinski, direktor Ertl Glas Stekla.

Podjetje, ki ima v Ribnici 55 zaposlenih, je del avstrijske skupine Ertl Glas. Ta ima v Avstriji in na Češkem okoli 600 zaposlenih, skupina pa ustvari okrog 80 milijonov evrov prihodka na leto. V Ribnici, kjer je avstrijski lastnik pred dobrimi tremi leti zgradil proizvodno halo, zdaj delajo na 5000 kvadratnih metrih površin. Konfekcionirajo oziroma režejo in pripravljajo izolacijska ravna stekla za stavbno pohištvo.

Nova hala, ki so jo začeli graditi pred dvema mesecema, bo merila 1300 kvadratnih metrov. Po ocenah bo 90 odstotkov te proizvodnje namenjene izolacijskim steklom, ostalo pa bo enojno kaljeno steklo. Razlog za razširitev ponudbe so gradbeni predpisi v zahodni Evropi, ki so glede varnosti zahtevnejši kot pri nas, zato je več povpraševanja po kaljenem steklu v stavbnem pohištvu.

Širitev na italijanski trg

Nova proizvodna hala v začetku verjetno ne bo prinesla novih delovnih mest. »Gre predvsem za spremembo sedanje strukture prodaje,« pravi Zrinski. Podjetje zdaj obvladuje okrog 30 odstotkov slovenskega trga stekla v stavbnem pohištvu, v prihodnje pa se nameravajo širiti na italijanski trg.

Lani so v Ertl Glas Steklo skonfekcionirali okrog 150.000 kvadratnih metrov stekla. Ustvarili so 5,7 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, kar je nekoliko več kot leto pred tem. Leto so končali z 230.000 evrov čistega poslovnega izida.

Toda Slovenija ni najbolj prijazna do tujih vlaganj, pravi Zrinski. V primerjavi z Avstrijo je pri nas vprašljiva svobodna konkurenca, saj se nekatera podjetja izogibajo plačilu davkov. »Visok je tudi strošek dela na eni in nizke plače na drugi strani,« pravi Zrinski, ki med slabosti slovenskega poslovnega okolja uvršča tudi finančno nedisciplino, prepočasno delovanje sodnega sistema, okostenelo delovno zakonodajo in formalizem številnih postopkov oziroma birokratizem. Toda kljub krizi Andrej Zrinski pravi: »Uspešno smo vstopili na slovenski trg in delamo na dolgi rok.«