Krvna slika gospodarstva boljša, davek krvav

Trbovlje – Ekonomska slika slovenskih regij se je lani izboljšala: gospodarstvo je imelo pol milijarde evrov več neto čistega dobička, 6200 več delovnih mest, za plače pa namenilo 7,7 milijarde evrov več kot leto prej. Negativni sta bili dve regiji, predlani štiri. Jugovzhod Slovenije ostaja zmagovalec med regijami, drugi regiji, Podravju, je uspelo preskočiti devet mest, absolutna poraženka pa je osrednja Slovenija. S plačami v kar devetih regijah kraljuje energetika.

Čeprav so trendi spodbudni, lansko izboljšanje v gospodarstvu dvanajstih regij, kakor ugotavljajo v najmanjši, zasavski, ne kaže realnega stanja: v rezultatih namreč niso vključeni veliki minusi družb, v katerih so se lani začeli stečajni ali likvidacijski postopki ter prisilne poravnave. Vodja zasavske agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Irena Murnc pravi, da so to »očiščeni« rezultati, »rezultati zdravih jeder«, ki pa so v večini regij terjali visok davek, zato ni veliko razlogov za veselje.

Samo lani je nehalo poslovati 3900 družb, 1081 se jih je znašlo v stečajnih, 38 pa v prisilnih postopkih, od teh več kot 800 samo v osrednji Sloveniji. Novih je bilo 6311 družb. Še pred desetletjem je imelo slovensko gospodarstvo dobrih 468.000 ali en odstotek več zaposlenih in ustvarilo 20 odstotkov več prihodkov. Vrstni red treh najrazvitejših regij se do zdaj ni spremenil. Osrednjeslovenska, Podravska in Savinjska regija so še vedno najbolj razvite kljub čisti neto izgubi, ki sta jo lani pridelali prva in tretja v skupnem znesku dobrih 35 milijonov. Predlani srebrna osrednja regija je bila lani edina, ki je od leta 2013 poslabšala rezultat. Slabšega ima le Savinjska regija, pa še ta ga je izboljšala za pet milijonov.

Sliko Osrednjeslovenske regije kvari Ljubljana

Največ je k rdečim številkam Osrednjeslovenske regije s 26 občinami, kjer družbe Mestne občine (MO) Ljubljana predstavljajo skoraj 72 odstotkov vseh, prispevalo poslovanje z nepremičninami. Ljubljanske družbe so imele okrog dvesto tisočakov več neto čiste izgube od neto čistih dobičkov družb v drugih 25 občinah Osrednjeslovenske regije. Direktorica ljubljanske gospodarske zbornice Marta Turk o porazu desetletja meni: »Na negativni rezultat je v resnici vplival slab rezultat peščice podjetij iz finančnega in gradbenega sektorja, vendar bi realnejšo sliko poslovanja Osrednjeslovenske regije dobili, če bi iz nje izvzeli Mestno občino Ljubljana. Dobili bi sliko s precej manjšim deležem vpliva javnega sektorja ali mednarodnih korporacij oziroma sliko, ki jo lahko najdemo povsod tam, kjer ni več velikih podjetij in se vpliv stečajev in privatizacije kaže v povečani brezposelnosti, pomanjkanju delovnih mest in rastočem samozaposlovanju, prekariatu ter ljudeh, ki zaradi premajhnega trga komaj živijo.«

Po mnenju Turkove je treba ukrepe usmeriti v rast malih podjetij z razvojnim potencialom, ki razpolagajo z znanji in idejami za prodor na tuji trg: »V Sloveniji že več let kopiramo evropski slogan, da je malo gospodarstvo hrbtenica gospodarstva, v realnosti pa prav za rast teh podjetij ni prave klime. Naročamo raziskave, organiziramo okrogle mize in konference, ki pa se jih podjetniki nimajo časa udeleževati, ker morajo ustvarjati in se preživeti. Ob iskanju novih priložnosti in razvijanju ideje morajo skrbeti še za vse birokratske ter administrativne obveznosti, ki ne pripomorejo k rezultatom podjetja. Vse naše strategije o razvoju malega gospodarstva žal že 23 let ostajajo le v uvodni fazi, razen izjemnih mladih zagonskih podjetij, ki se k sreči znova in znova porajajo.«

Ogroženemu Pomurju pomaga zakon

Največje izboljšanje rezultata in dvig na regijski lestvici je uspel Podravju. Nanj so najbolj vplivale družbe, ustanovljene med letoma 1991 in 2004: nanje odpade dobrih 41 odstotkov ali 77 milijonov evrov vsega podravskega neto čistega dobička. Zasavje in Pomurje veljata za najbolj ogroženi regiji.

Prvi mož pomurske regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec je prepričan, da so 19-milijonske spodbude iz zakona o razvojni podpori Pomurju v zadnjih šestih letih pripomogle k izboljšanju gospodarstva. »Investicije za spodbujanje konkurenčnosti regije so nesporno pripomogle k povečanju dodane vrednosti,« je povedal Krapec. Medtem ko je ta lani v Osrednjeslovenski regiji stagnirala, so v Pomurju zaznali največji skok. Večina spodbud Pomurju je šla za sofinanciranje investicij. Evalvacija zakona je pokazala, da ustvarja tudi delovna mesta. Po Krapčevi oceni je bilo teh do zdaj več kot tisoč. »Razpisi v podporo gospodarstvu so dinamizirali dogajanje v Pomurju, govorimo lahko o katalitičnem učinku, saj so s sofinanciranjem končala investicije, ki bi sicer trajale dlje ali pa jih sploh ne bi bilo,« je slikovit Krapec, ki tudi odločitve tujih investitorjev, kakršna je, na primer, nemški Carthago, da širijo dejavnost v Pomurju, pripisuje posrednemu učinku zakona: »Slabe izkušnje imamo le s slovenskimi kvazi vlagatelji, brez kapitala, ki so računali zgolj na denar.«

Med povprečneži nobenih sprememb

Medtem ko so gospodarski rezultati leta 2014 dobro premešali karte tako v vrhu kot na repu regijske lestvice, med petimi »povprečnimi« regijami od tretjega in sedmega mesta ni sprememb. Med njimi je Posavje, kjer je kontinuirano dobro poslovanje nesporno mogoče pripisati energetiki. Da Posavje nad vodo drži energetika, se strinja tudi Robert Golob, predsednik uprave Gen-I: »Posavje bi lahko postalo podobna žalost kot Zasavje, a ima odločno manj zaposlenih, zato je manj socialno ranljivo. Poleg tega v Posavju ni nosilno eno podjetje, ne en energent. Ko je v Zasavju propadel rudnik, se je potopilo vse; v Posavju pa so nuklearka, investicije v hidroenergijo in še Gen-I, torej različna področja, zato ni mogoče, da bi propadlo vse naenkrat.«

Na račun slabih rezultatov Osrednjeslovenske in Savinjske regije je preboj za dve mesti uspel Obalno-kraški regiji: s 144-milijonskega minusa na desetmilijonski plus. Največjo dodano vrednost so lani imele družbe s področja prometa in skladiščenja ter predelovalnih dejavnosti, ki zaposlujejo skoraj polovico delavcev v gospodarstvu regije.

Energetski plačni fenomen

Plačni trendi iz let 2013 in 2014 pa se po podatkih Statističnega urada RS letos ne nadaljujejo. Lanska marčna bruto povprečna plača je v primerjavi z letošnjo nižja za 66 evrov. Energetiki je uspelo obdržati najboljše bruto povprečje v devetih regijah, v savinjski slavijo »knapi«, na Obali najbolj cveti dejavnost financ in zavarovalništva. O bruto povprečnih plačah, ki letos v Posavju niso več najvišje, Robert Golob pravi: »To pomeni, da smo energetiki z domicilom v Posavju edini pošteni energetiki v državi. Želimo biti plačani le za dejansko ustvarjeno dodano vrednost. Naše plače so prilagojene našemu učinku – v nasprotju z drugimi v slovenski energetiki, ki imajo ogromne plače, učinka pa ni nobenega.« »V Posavju so načelno precej škrti pri plačah,« dodaja Golob. Konkretno: Martin Novšak, šef skupine Gen Energija, ima po njegovih podatkih precej nižjo plačo ne samo od generalnega direktorja HSE, ampak tudi od zadnjega direktorja trboveljske Termoelektrarne.