Lastniki T-2 spet na ustavno sodišče

V Garnolu, ki je največji lastnik T-2, so prepričani, da poskuša DUTB nacionalizirati premoženje te telekomunikacijske družbe.

sre, 30.03.2016, 11:15; spremenjen: 18:32

V Garnolu so tokrat spomnili vlado, da »se v drugih podobnih primerih ponavadi odloči za finančno podporo ogroženim podjetjem, da bi se izognila stečaju ter zaposlenim ohranila delovna mesta. V primeru družbe T-2, ki je poslovno uspešna in nikakor ni zrela za stečaj, pa poskuša DUTB kot orodje države na vsak način nacionalizirati njeno premoženje.«

Kranj - Lastniki telekomunikacijskega operaterja T-2 so se po tretjem začetku stečajnega postopka v iskanju svoje pravice in zaščito človekovih pravic še drugič obrnili na ustavno sodišče. Druge pravne možnosti so namreč izčrpane; ustavnim sodnikom so tudi predlagali, da začasno zadržijo izvrševanje stečajnega postopka.

Po uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave februarja 2012 je največji lastnik T-2 kranjsko podjetje Garnol oziroma skupina podjetij okrog družine Krč. Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo prvotni sklep o (drugem) stečaju T-2, sprejet v začetku avgusta lani, je Višje sodišče v Ljubljani 4. marca letos ponovno začelo (tretji) stečajni postopek nad T-2, in sicer tako, da je znova spremenilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je junija lani zavrnilo predlog za stečaj T-2.

V ponovljenem postopku je ljubljansko višje sodišče po mnenju večinskih lastnikov s ponovno uvedbo stečaja »ignoriralo napotke ustavnega sodišča in že takrat očitanim kršitvam ustave dodalo še nove«. Višje sodišče je namreč po prepričanju lastnikov »kršilo prepoved retroaktivne rabe zakonskih določb in svojo odločitev ponovno utemeljevalo z arbitrarno, samovoljno in napačno obrazložitvijo.«

Višje sodišče je »lahkotno in brez vsebinske obrazložitve« zavrnilo Garnolove navedbe kot nerelevantne, ter tako po mnenju večinskih lastnikov ni upoštevalo »jasne odločbe ustavnega sodišča in njegovih navodil, temveč je ostalo pri svojih prvotnih stališčih in se pri tem celo sklicevalo na sklep, ki ga sploh ni, saj ga je ustavno sodišče razveljavilo, kar pa predstavlja novo kršitev ustavnih pravic lastnice družbe T-2,« so še zapisali v Garnolu.

Lastniki T-2 očitajo DUTB, ki je prevzela terjatve NLB iz postopka prisilne poravnave, da jo »očitno vodi želja po plenjenju premoženja T-2 ter zakrivanju napak,« ki sta jih naredili NLB in DUTB pri podeljevanju posojil, ustanavljanju njihovih zavarovanj ter pri prenosu terjatev. Jurij Krč že mesece namreč pojasnjuje, da NLB ni pravilno zavarovala svojih terjatev, tako da izvršitelj ni mogel izvesti izvršbe, banka pa je iz ločitvene upnice, ki je pričakovala iz zavarovanih nepremičnin in omrežja 124,8 milijonov evrov, postala navadna upnica in bi bila tako kot ostali navadni upniki poplačana okrog 40-odstotno. Večinski lastniki so tudi tokrat poudarili, da »ni zanemarljivo, da je prav družba Garnol svoje terjatve z namenom rešitve družbe T-2 pretvorila v kapital, s tem pa prevzela odgovornost za prihodnost in razvoj družbe T-2, njene zaposlene, upnike in uporabnike.«

DUTB v Garnolu očitajo, da »svojo priložnost za zaslužek očitno vidijo v stečaju in prodaji T-2, ki beleži rast števila uporabnikov in je v lanskem letu dosegla dobiček več kot milijon evrov, EBITDA pa se je povišal za 14 odstotkov«. V Garnolu ocenjujejo, da bi s tem »največ izgubili upniki in družbeniki, ki so podprli prisilno poravnavo z namenom, da podjetje ohranijo pri življenju, pa tudi slovenski uporabniki storitev T-2, nasprotno pa bi veliko pridobili predvsem tuji špekulanti«.

Iz DUTB so ob novi ustavni pritožbi skopo sporočili, da postopkov na sodišču ne komentirajo. In dodali, da so se na nekatere trditve lastnikov T-2 odzvali že lansko jesen. Takrat so pojasnili, da pridobijo davkoplačevalci (kot lastniki prej NLB sedaj pa Slabe banke, op. a.) od 50 do 100 milijonov evrov, s poplačilom predvidenim s prisilno poravnavo pa bi se »okoristili le lastniki«. V DUTB so lani jeseni navedli, da je T-2 v letih 2012 2014 namesto predvidenega 11,4-milijonskega kumulativnega čistega dobička ustvaril 6,6 milijona evrov kumulativne izgube in tako glede na načrt finančnega prestrukturiranja pridelal manko v višini 17,9 milijonov evrov.

Prijavi sovražni govor