Lesna in pohištvena industrija: razvoj, edina možnost za preboj

Ljubljana – Dobrih praks v slovenski lesni industriji ni tako malo, pravi direktor združenja lesne in pohištvene industrije (ZLPI) in zavoda Lesarski grozd Igor Milavec. »Res pa je, da najbolj delovno intenzivna podjetja, kjer so delali izdelke za široko potrošnjo, niso zdržala hude konkurence iz cenejših držav kot so Poljska, Bolgarija, Romunija ipd. Preživela so predvsem manjša podjetja, kot so Donar, Gonzaga in Melu, ki izdelujejo butične izdelke po naročilu.«

Tem podjetjem je uspelo, kljub zelo težkim pogojem, v katerih so se v zadnjih desetih letih znašle delovno intenzivne panoge, ki so se morale na razpisih kosati s panogami, kot sta farmacija in kemijska industrija. »Država bi morala za delovno intenzivne panoge voditi samostojno politiko. Ker ta podjetja tekmujejo skupaj s farmacevtskimi in kemičnimi podjetji, kjer je dodana vrednost na zaposlenega neprimerno večja, so bila obsojena na propad,« pravi Milavec. Svoje je prispeval tudi dvig minimalne plače, ki je bila leta 1995 195 evrov, danes je že skoraj 800. Takšnega dviga delovno intenzivna podjetja, ne le lesna industrija, ampak tudi tekstilna in usnjarska, niso zdržala. Slovenci na vseh naštetih področjih še vedno znamo narediti dober izdelek, ne znamo pa ga marketinško podpreti in prodati.

Ključnih za to, da so nekateri preživeli težavno obdobje preteklih desetih, če ne kar dvajsetih let, je več dejavnikov. Lažje je bilo izdelovalcem lesenih hiš in stavbnega pohištva, saj so ljudje več vlagali, medtem ko so se pohištveni izdelki, namenjeni široki potrošnji, v časih krize bistveno slabše prodajali. Pomembno vlogo je imel tudi menedžment podjetij, ki je moral prepoznati prave strategije za premostitev izredno težkih gospodarskih razmer.

Glavno je trženje, je povedal direktor podjetij Lip Bled in Lip Bohinj Alojz Burja, v katerih 75 odstotkov izdelkov prodajo na tuje trge, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Francijo in na trge bivše Jugoslavije. »Ključno za preživetje podjetja Lip Bled je bil poslovni načrt. Zelo veliko se ukvarjamo s trženjem, v proizvodnjo uvajamo moderne metode za dvig produktivnosti, kjer se zgledujemo po avtomobilski industriji. Na ta način smo močno povečali proizvodnjo in splošno uspešnost podjetja. Pomembno se nam zdi vlagati v informatiko in v kadre; ljudem, ki upravljajo s stroji smo dali večja pooblastila, kar je povečalo njihovo pripadnost podjetju.

V Združenju lesne in pohištvene industrije so prepričani, da je treba na panožni ravni okrepiti marketing in razvoj. »Rešijo nas lahko le razvojne panoge v podjetjih,« je prepričan Milavec.

O pomenu vlaganja v razvoj je prepričan tudi direktor podjetja M Sora Aleš Dolenc: »Pred desetimi leti smo bili pred razvojno dilemo, kaj storiti z zastarelim mizarskim obratom. Edino možnost za preboj smo videli v razvoju. Potem, ko smo videli, da nam uspeva, smo dobili pogum tudi za nove investicije.« Danes je v podjetju M Sora zaposlenih 82 ljudi, dodana vrednost na zaposlenega pa se je dvignila iz 21 na 34 tisoč evrov.