Tiskane izdaje
Kitajski poslovnež, ki velja za najbogatejšega človeka v Aziji, že nekaj časa prodaja svoje premoženje v podjetjih na Kitajskem ter tako spodbuja ugibanja, da izgublja zaupanje v kitajsko gospodarstvo. Glasilo kitajske Komunistične partije ga je zato že kritiziralo in mu očitalo pomanjkanje domoljubja.
Li Ka Shing se je rodil na jugu Kitajske in pri petnajstih letih zapustil šolo ter poiskal službo v podjetju, v katerem je moral delati 16 ur na dan. Leta 1950 je ustanovil svoje podjetje Cheung Kong Industries, ki je najprej prodajalo izdelke iz plastike in se nato razvilo v vodilno nepremičninsko podjetje v Hongkongu, med drugim tudi s prevzemi drugih podjetij. Li je zdaj lastnik več podjetij, ki se ukvarjajo z zelo različnimi dejavnostmi, od bančništva, trgovanja z nepremičninami, gradbeništva ter proizvodnje jekla in plastike do hotelirstva, prevozništva in prodaje različnih izdelkov v supermarketih in lekarnah. V devetdesetih letih je veliko vlagal v hitro rastoče kitajsko gospodarstvo in pridobil veliko premoženje, ki je zdaj vredno 32,9 milijarde dolarjev, zato velja za zelo uspešnega poslovneža, znanega po svojih preudarnih in dobičkonosnih naložbah. Poslovnež, ki je svojo poslovno pot začel kot prodajalec plastičnih rož, je tako postal najbogatejši človek v Aziji, kjer pozorno spremljajo vse njegove poslovne odločitve. Ena njegovih najnovejših pomembnih odločitev je bila nakup britanskega telekomunikacijskega podjetja O2, ki ga je marca letos za 15,2 milijarde dolarjev kupil od španske Telefonice. Li velja tudi za enega najbolj radodarnih azijskih filantropov, saj je do zdaj za človekoljubne namene daroval že več kakor 2,18 milijarde dolarjev.
Li je že lani začel prodajati del svojega premoženja v kitajskih podjetjih in pred kratkim prodal še več svojih naložb na Kitajskem, med drugim tudi v Hongkongu. Tako je spodbudil ugibanja, da najbogatejši človek v Aziji izgublja zaupanje v kitajsko gospodarstvo, ki se v zadnjem času spopada s težavami zaradi upočasnjene rasti in zniževanja vrednosti delnic na kitajskih borzah. Zato so se oglasili tudi v glasilu kitajske Komunistične partije Renmin Ribao in ga kritizirali zaradi prodaje premoženja v kitajskih podjetjih. Namigovati so začeli, da bi se moral kitajski poslovnež vesti bolj domoljubno, in mu očitali, da so odpiranje kitajskega gospodarstva svetu in priložnosti na velikem kitajskem trgu koristili Liju, ko se je vzpenjal v poslovnem svetu; zdaj ko se je drugo največje gospodarstvo na svetu znašlo v težavah, pa Li ni pripravljen nositi svojega dela bremena ter s svojim premoženjem in odločitvami pripomoči k temu, da bi se Kitajska izkopala iz sedanjih težav. Sedeminosemdesetletni Li Ka Shing se na kritike partijskega glasila še ni odzval.
