Tiskane izdaje
Bled – »Lip Bled bo do konca tega leta povečal prihodke za osem odstotkov z lanskih 24,6 milijona evrov na 26,6 milijona evrov, saj imamo naročil, kot še nikoli doslej,« pravi direktor in tretjinski lastnik Alojz Burja. Ob rasti prodaje na zahodnoevropskih trgih snujejo načrte za širitev proizvodnje.
Z zahtevnimi izdelki na področju notranjih vrat tekmujejo z zahodnimi konkurenti. Takih izdelkov, kakršne izdelujejo na Bledu, v vzhodnih državah ne morejo proizvajati, saj so plače delavcev na Poljskem v primerljivih podjetjih za 40 odstotkov nižje kot pri nas, je dejal Alojz Burja in dodal, da je tekmovanje s temi tekmeci s serijsko proizvodnjo enako kot samomor. Usmerili so se v proizvodnjo posamičnih izdelkov, pa čeprav je logistika v tem primeru bolj zahtevna tako znotraj podjetja kot tudi zunaj podjetja, vendar je to za Burjo »edina prava pot«.
Med najhitreje rastočimi trgi je Burja na trgu notranjih vrat, na katerem se Lip Bled uvršča med 20 največjih evropskih proizvajalcev, posebej izpostavil Nemčijo, pa tudi Avstrijo, Češko in Francijo. Ob tem ugotavlja, da so nemški proizvajalci bolje opremljeni, imajo avtomatizirano proizvodnjo, zanje je pomembna blagovna znamka Made in Germany in lahko iztržijo višje cene. A je hkrati nemški trg s 85 milijonov prebivalcev zanimiv tudi za Lip Bled.
Dodatno zaposlovanje
Ob rasti naročil so dodatno zaposlili 50 agencijskih delavcev, tako da je skupaj v podjetju okoli 300 zaposlenih. Čeprav polovica proizvodnje zdaj teče v treh izmenah, so podaljšali roke dobave (na štiri do deset tednov). Poslovne rezultate v panogi, kjer ekstra dobičkov ni, lahko izboljšajo le s povečevanjem obsega proizvodnje, pravi Burja, ki ob tem ugotavlja še, da produktivnost agencijskih delavcev še ni na pričakovani ravni.
Alojz Burja. Foto: Blaž Račič/Delo
Prihodnost podjetja Burja vidi v novem poslovnem modelu, ki ga razvijajo, in temelji na zahtevnih izdelkih s pridobljenimi certifikati (protipožarna vrata, protihrupna vrata). Zdaj prenavljajo informacijski sistem za podporo industrijskemu načinu proizvodnje, prenavljajo standarde vodenja ISO 9001 in ekološki standard ISO 14001. Do boljših rezultatov bodo prišli tudi z izboljšanjem postopkov in organizacije proizvodnje, je prepričan.
Nova lakirnica velik zalogaj
Lip Bled za širitev in razvoj potrebuje več prostora, zato direktor napoveduje, da bodo do leta 2018 zgradili novo halo s 6000 kvadratnimi metri in v njej uredili lakirnico. Po njegovih besedah je načrtovana naložba v lakirnico velika, saj bodo kupili robota za barvanje vrat, linija pa bo avtomatizirana. Po ocenah bo investicija vredna od sedem do deset milijonov evrov. V pripravi je občinski podrobni prostorski načrt za industrijsko cono Lip Bled, ki bo predstavljal osnovo za širitev in bo predvidoma izdelan prihodnjo pomlad. Investicijo bodo financirali z lastnimi sredstvi in s posojili, kot pravi Burja, pa zdajšnji štirje milijoni evrov najetih posojil za podjetje niso preveliko breme.
Sicer pa so ob prenovi Rečiške ceste na Bledu zgradili nov dostop do podjetja in s tem sprostili del prostora, ki ga je prej zasedala cesta. Ob tem so zagnali še prenovljeno in avtomatizirano kotlovnico, s čimer so znižali emisije v ozračje ter se tako prilagodili novim in zahtevnejšim pogojem, ki bodo začeli veljati leta 2018. Za investiciji so porabili okoli 400.000 evrov.
Lip Bohinj z lesnopredelovalnim centrom
V podjetju Lip Bohinj, ki ga vodi Burja in v katerem je Lip Bled četrtinski lastnik, večinski pa avstrijski Hasslacher holding, bodo prihodnje leto začeli graditi lesnopredelovalni center.
Podvojili bodo zmogljivost žage na od 150.000 do 180.000 kubičnih metrov lesa na leto, naložba bo obsegala še lupilnico, lesno skladišče in proizvodnjo peletov, vredna bo 13 milijonov evrov. Tudi v Lipu Bohinj se je letos obseg prodaje povečal za 13 odstotkov, ob koncu leta pa naj bi dosegel okoli 19 milijonov evrov, pričakuje Burja.
