Tiskane izdaje
Ključna blagovna znamka med trajnimi izdelki, ki jih proizvajajo v tem obratu, je alpsko mleko, ki letos praznuje 45 let. S prenovo obrata, ki pomeni povsem na novo postavljeno proizvodnjo v deloma starih in deloma novih prostorih, so v LM štiri nove povsem avtomatizirane pakirno-polnilne linije. Z njimi so povečali zmogljivosti in varnost proizvodnje ter znižali proizvodne stroške in porabo energije.
Na ta naložbeni zalogaj so se po besedah Cvetane Rijavec, predsednice uprave LM začeli resno pripravljati (z izračuni in tehničnimi zadevami) v začetku leta 2010, dela so stekla marca istega leta, dejansko pa so se nanjo, kot pravi, pripravljali že več let. Za naložbo so se odločili predvsem zaradi dotrajanosti obrata, ki je bil zgrajen leta 1979 in je kljub stalnemu posodabljanju proizvodne tehnologije klical po celoviti prenovi.
Ponoven zagon prodaje
Investicija je bila po besedah Cvetane Rijavec vitalnega pomena za podjetje, odobril pa jo je še prejšnji nadzorni svet, torej pred začetkom postopka prodaje LM. Ker so se na ta naložbeni zalogaj dolgo odločali in po besedah Rijavčeve »dolgo in temeljito pripravljali, je investicija tekla v preteklem letu brez problemov, za kar gre zahvala vsem sodelavcem, še posebej tistim v tehničnem sektorju, ki so poskrbeli, da so zadeve tekle brez večjih problemov v proizvodnji«.
Trajni izdelki so, kot je dejala, temelj proizvodnje LM, saj 57 odstotkov vsega odkupljenega mleka predelajo v trajno mleko in druge trajne izdelke. Od leta 1967 pa do konca aprila letos so po lastni statistiki napolnili za 1,9 milijarde litrov alpskega mleka.
»Projekta smo se lotili v času hude finančne in gospodarske krize, vendar ne glede na to menimo, da so taki projekti nujni, zato da se ponovno zažene rast prodaje, ki smo jo sicer dosegli že lani po nekajletni stagnaciji, na ta način pa se ohranja razvoj in perspektiva podjetja, v katerem delamo.«
Nižji proizvodni stroški
Naložba je bila zahtevna tako po finančni kot po tehnični plati, poudarja Rijavčeva. Z investicijo, za katero so se pri NLB zadolžili za pet milijonov evrov (ostalo so pokrili iz prostega denarnega toka) so proizvodne zmogljivosti povečali za več kot 40 odstotkov. Z novimi tehnologijami so po besedah predsednice uprave v LM povečali kakovost izdelkov in njihovo varnost na polici, omogočili so tudi razvoj novih izdelov ter večji izvoz in prodor na nova tržišča. Obenem so uvedli novo priročnejšo embalažo za alpsko mleko in prenovili grafično podobo blagovne znamke.
Kot pomemben dosežek sta Rijavčeva in vodja tehničnih služb v LM Sašo Ferjančič ob predstavitvi prenovljenega obrata izpostavila, da je proizvodnja v času prenove tekla nemoteno. »Prenova je potekala v treh fazah, saj smo ves čas zagotavljali stoodstotno proizvodnjo trajnih izdelkov. Sodelovali smo s 30 podjetji in poslovnimi partnerji, dnevno je na gradbišču delalo okrog 50 ljudi,« je poudaril Ferjančič.
Z investicijo so v LM znižali tudi proizvodne stroške in naredili postopek izdelave trajnega mleka, smetane, čokoladnega mleka, ledenega čaja in ledene kave bolj ekološki. Zmanjšali so porabo kartona in energije, odvečno toploto pri sterilizaciji pa po novem uporabljajo za pranje tehnoloških objektov in za ogrevanje. Prihranek znaša po Ferjančičevih besedah vsaj tisoč evrov na dan.
Nič novega o prodaji večinskega deleža LM
V LM po lanski izgubi skoraj 130.000 evrov tudi letos ob koncu leta načrtujejo negativni poslovni izid, je danes povedala predsednica uprave družbe Cvetana Rijavec. Nič novega pa Rijavčeva ni mogla povedati o prodaji večinskega lastniškega deleža Ljubljanskih mlekarn, saj je to stvar prodajalcev. Kot predsednica uprave družbe, katere večinski delež lastniki prodajajo že več let, je lahko povedala le, da so bili opravljeni skrbni pregledi, in razgovori s predstavniki vodstva mlekarne.
Na vprašanje, kako prodajni postopki in negotovost, povezana z njimi, vplivajo na njeno delo, je Rijavčeva odgovorila: »Nič več.« Na vprašanje, koliko pogovorov s potencialnimi kupci so imeli, pa je odgovorila: »Bilo jih je kar nekaj, več kot trije. Zanimanje je bilo v nekem trenutku kar veliko.« Med njimi, kot je javno znano, je bil tudi zadružni Mlekodel, ki je že lastnik četrtine podjetja, skupaj pa zadružne organizacije obvladujejo okoli 30 odstotkov družbe.
Rijavčeva si za LM želi lastništva nekoga, ki posel razume in bi podjetju omogočil razvoj ter z dodano vrednostjo videl sinergijske učinke.
Pričakovana izguba
V družbi po lanski izgubi (okrog 129.000 evrov) glede na razmere tudi za letos načrtujejo negativni poslovni izid, čeprav po besedah Rijavčeve delajo na projektih, ki bi skozi povečanje proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov lahko omogočili tudi rahlo pozitiven rezultat. Eden od takih je tudi zaključek investicije v v prenovo obrata za izdelavo trajnih izdelkov. V LM so lani povečali prodajo in prihodke od prodaje, a so morali za mleko plačati osem milijonov evrov več kot predlani. Negativni poslovni izid so ublažili predvsem z notranjimi racionalizacijami, je povedala Rijavčeva.
