Tiskane izdaje
V podjetju Avene se ukvarjajo s trženjem vinskih vitrin Dunavox, za katere imajo zastopstvo za slovenski in srbski trg, ter ultrazvočnih kopeli ASonic, ki se uporabljajo predvsem za čiščenje težko dostopnih delov predmetov. Zanje so sami ustvarili blagovno znamko.
Podjetje iz Grosupljega, kjer imajo tudi maloprodajo, se je usmerilo predvsem v spletno prodajo, svoje izdelke pa tržijo še na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji in Srbiji, kjer so pred tremi leti odprli še eno podjetje. Kot je povedal direktor Uroš Vene, so se zanj odločili zaradi zapletov z distributerjem. Ta v nekem trenutku ni bil sposoben poravnati obveznosti do podjetja, zato je bila registracija novega najhitrejša možnost za nadaljevanje trženja v Srbiji in se je izkazala za pravilno.
»Če se podjetje ukvarja s trženjem izdelkov ali storitev končnim fizičnim uporabnikom, je to, poleg distributerjev, ena od možnosti, da si kakovostno prisoten na lokalnem trgu,« pravi Vene. Ustanovitev podjetja v Srbiji je po njegovih besedah precej preprosta, pri tem so se za pomoč obrnili na računovodski servis v Beogradu, ustanovitveni kapital pa je lahko tudi samo sto dinarjev (en evro). Prve stranke so v Srbiji najprej dobili s postavitvijo spletne trgovine in tako povabili potencialne kupce, da stopijo z njimi tudi v stik. Trenutno imajo v Srbiji enega zaposlenega, a kot poudarja Vene, je vedno težko najti primerne sodelavce.
Na italijanskem trgu so prisotni od decembra 2014 in so v tem času že dosegli lepe rezultate, čeprav tržijo prek slovenskega podjetja, pravi Vene in dodaja: »Tuji trgi so v tem času edina možnost za podjetja, ki poslujejo na tako majhnem trgu, kot je Slovenija. Če ima podjetje storitev ali produkt, ki je zanimiv za tujino, je najbolje, da ga čim hitreje začne tržiti v tujini.« Vene vidi priložnosti tudi v Nemčiji in Italiji, kjer tudi namerava še bolj okrepiti prodajo, a še ne ve, ali se bo raje odločil za ustanovitev podjetja ali bo poskusil po distributerju. Pri tem doda, da imajo lahko stranke, ki kupijo proizvod ali storitev v drugi državi, težave z uveljavitvijo garancije ali pri podpori za uporabo, ki ni v njihovem jeziku. Sam meni, da se kupec veliko lažje odloči za nakup produktov od lokalnega podjetja kot od tujega. S svojo blagovno znamko bi radi prodrli tudi na druge trge v Evropi, v kratkem pa bodo v podjetju začeli ultrazvočne čistilne naprave tržiti tudi v Bolgariji in Latviji.
Chipolo: po spletu na globalni trg
Chipolo, mlado slovensko zagonsko podjetje iz Trbovelj, je razvilo sledilce predmetov, ki z uporabo pametnega telefona pomagajo najti izgubljene ali založene stvari, na primer ključe.
Okrogel obesek chipolo ima vgrajen vmesnik bluetooth in zamenljivo baterijo ter ga je mogoče povezati z mobilnikom in z njim preveriti, kje je predmet. Ekipa je leta 2013 denar najprej zbrala na platformi za množično financiranje Kickstarter, ki jim je prinesla skoraj 300.000 dolarjev, danes pa imajo distribucijo že po vsem svetu.
Kot je povedal Tadej Jevševar, izdelek chipolo prodajajo po dveh kanalih, in sicer v svoji spletni trgovini in po distributerjih v fizičnih trgovinah. Po spletu je dosegljiv komurkoli, fizične trgovine pa imajo, poleg tiste v Sloveniji, še v Franciji, Italiji, Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Španiji, Srbiji, Švici, ZDA, ZAE, Avstraliji, Kanadi, na Novi Zelandiji in Japonskem. V podjetju je trenutno deset zaposlenih in še vedno zaposlujejo, lani pa so ustvarili 860.000 evrov prihodkov. Jevševar je zadovoljen tudi z letošnjim letom, saj je razkril, da so v četrtletju že presegli celoletno lansko prodajo. Ta je trenutno najboljša v Franciji.
O odpiranju podjetja v tujini niso še nikoli razmišljali, saj so od začetka hoteli, da bi se podjetje razvijalo v lokalnem okolju z lastno proizvodnjo, zelo pomembno pa se jim zdi, da imajo tudi popoln nadzor nad kakovostjo izdelka. O slovenskem poslovnem okolju pravijo, da so obremenitve plač precej visoke, sploh za zagonska podjetja, ki nimajo na voljo veliko začetnega kapitala, vendar menijo, da se razmere izboljšujejo, ker vse več mladih razmišlja podjetno.
Blagovno znamko so najprej zgradili z uspešno kampanjo na Kickstarterju in jo nagradili s kasnejšimi marketinškimi aktivnostmi, kar jim omogoča večjo prepoznavnost na tujih trgih in s tem povpraševanje distribucijskih hiš po svetu. »Z vsakim novim trgom (predvsem v EU), ki ga odpremo, se poveča prepoznavnost in to olajša vstop na druge trge, kar je velika prednost,« poudarja Jevševar in dodaja, da če podjetje izdeluje izdelke, ki jih lahko trži po spletu, mu je na voljo globalni trg, ne glede na to, od kod prihaja in kje je registrirano.« Njihov izdelek je v celoti izdelan v Sloveniji in ga takega tudi promovirajo ter v tem vidijo konkurenčno prednost. Podjetje zato ostaja v Sloveniji, načrtujejo pa še nekaj pisarn po svetu, je sklenil Jevševar.
Zemanta: Trg so ZDA, razvoj ostaja v SlovenijiZagonsko podjetje Zemanta iz Ljubljane sta leta 2007 ustanovila Andraž Tori in Boštjan Špetič. Poleg sedeža v Tehnološkem parku imajo tudi podjetje v ZDA, kjer so pred dvema letoma od dveh skladov tveganega kapitala zbrali dva milijona ameriških dolarjev za investicije in razvoj.
Ukvarjajo se z avtomatizacijo oglasnega prostora; razvijajo aplikacije in tehnologije za iskanje sorodnih vsebin na svetovnem spletu za spletne ustvarjalce, njihove stranke pa so največje oglaševalske agencije v ZDA. Tam imajo zaposlenih deset ljudi, v Sloveniji 20.
Razvojni center bodo obdržali v Ljubljani in ga širili, saj je pri nas boljši dostop do tehničnih kadrov in računalniških inženirjev, je povedal Špetič in dodal, da v ZDA najboljše hitro poberejo velike korporacije, kot sta Google in Apple, kjer imajo večmilijonske plače. »Najpomembneje za vstop na tuji trg je, da ga dodobra spoznaš,« poudarja Špetič. Sam se je za pet let preselil v New York in skupaj z vodjo prodaje zgradil ekipo in posel. »Zanašanje na posrednike ne omogoča prebojev,« še pravi Špetič. Ves promet ustvarijo v ZDA, saj slovenski trg ni dovolj velik za njihove storitve. Za zdaj o širitvi na druge trge ne razmišljajo, saj imajo na drugi strani oceana še dovolj izzivov in možnosti za razvoj. Lani so imeli za malo manj kot sedem milijonov evrov prometa.
