Tiskane izdaje
Letos je prestižno domačo nagrado v panogi IKT prejel Pavel Škerlj, direktor informatike v družbi Petrol.
Prejeli ste nagrado CIO leta. Se počutite kot najpomembnejši direktor informatike v državi?
Nagrada je velika čast in priznanje za celotno IT-ekipo. Pomeni, da smo stvari dobro načrtovali in da smo na pravi poti. Sam čutim predvsem veliko odgovornost, saj so pred nami zelo zahtevni in kompleksni projekti.
Strokovna žirija je v obrazložitvi nagrade zapisala, da ste v informatiko Petrola prinesli nove načina razmišljanja ter nastopili kot povezovalec poslovnih področij in informatike. Kaj vse ste povezali in spremenili?
Vsak vodja ima svoj pristop in način dela, ki daje utrip širši ekipi ali celotnemu področju v okviru družbe. Pred nastopom službe v Petrolu v podjetju nisem poznal nikogar, zato sem imel priložnost, da postavim nekatere stvari drugače, ne glede na prejšnje navade zaposlenih in moto »tako je v Petrolu«. Na področju informatike smo uvedli drugačno organizacijsko strukturo s ciljem povečanja učinkovitosti dela, hkrati pa smo začeli delovati povsem transparentno in vsem prikazali, na katerih projektih in aktivnostih so razporejeni naši viri.
Na ravni celotne družbe sem se zelo zavzel za izboljšanje kakovosti projektnega dela in vzpostavitev projektne pisarne, hkrati pa sem želel vse poslovne zahtevke, ki so zahtevali sodelovanje informatike, spraviti na eno samo mesto, kjer se potem ocenijo in prednostno razvrstijo glede na strateške načrte in dodano vrednost, ki jo prinašajo družbi. Osebno sem vedno poskušal delovati kot povezovalec. IT je danes vpleten v vse pore družbe, zato sta odprta komunikacija in sodelovanje nujna za doseganje dobrih poslovnih rezultatov.
Imeli ste pomembno vlogo pri zasnovi celovite digitalne strategije Skupine Petrol. Kaj ta obsega in kako jo boste uresničili v praksi?
Pri pripravi digitalne strategije sem se zelo angažiral, saj se mi je to zdel ključni trenutek, da vsi skupaj prepoznamo pomembnost sprememb, ki se dogajajo po svetu, ter začnemo tudi sami delovati v tej smeri. Uprava je naše predloge upoštevala in glede na postavljene cilje smo vzpostavili novo področje »Inovativni poslovni modeli in digitalizacija«, na oddelku Informatika pa smo za ta namen sestavili ekipo, ki se skoraj ves čas ukvarja z uresničevanjem ciljev digitalne strategije. Njena vsebina je delno poslovna skrivnost, vsekakor pa je eden od ciljev, da se čim bolj približamo našim strankam. Eden prvih rezultatov je mobilna aplikacija MojPetrol, s katero želimo izboljšati komunikacijo s strankami ter jim poenostaviti nekatere aktivnosti in procese. Kmalu bomo predstavili tudi nekatere druge novosti.
Pavel Škerlj Foto: Petrol
Kakšna je sicer vloga informatike v Skupini Petrol – skrbite bolj za podporo ali razvoj poslovanja družbe?
Klasičen pogled na informatiko je, da je to ena od podpornih služb. Tudi v tej vlogi je zelo pomembna, saj je neke vrste živčni sistem vsake moderne družbe. Kaj se zgodi, če živčni sistem odpove ali ne deluje dobro, se vsi dobro zavedamo. A svet je vstopil v tako imenovano digitalno dobo.
IT je povsod okrog nas in največje svetovne družbe temeljijo na programski opremi, ki jim je omogočila nove poslovne modele in tehnološke rešitve. Vse pametne naprave so takšne po zaslugi programske kode. V Petrolu razumemo, da ima informatika zelo pomembno razvojno vlogo in temu primerno smo IT močno vključili v ključne razvojne načrte in krovno strategijo.
Strokovnjaki poudarjajo pomembnost agilnega razvoja. Kaj vse ta obsega pri vas?
Ta pristop je smiseln za razvojne projekte, kjer je nemogoče vnaprej jasno določiti končni cilj ali rezultat, ki si ga želimo. Primer – v Petrolu imamo skoraj 500 prodajnih mest, in če želimo zgraditi novo prodajno mesto, je to zahteven, a hkrati zelo jasen projekt, ki ga znamo zelo dobro načrtovati in z relativno malo tveganji pripeljati do cilja. V digitalni strategiji se lotevamo tudi novih poslovnih modelov in stvari, ki jih do zdaj v Petrolu nismo počeli, zato klasičen pristop s celovitim načrtom ni najprimernejši.
Bistvo agilnega razvoja je, da si sicer določimo okviren cilj, sama izvedba pa poteka korak za korakom v kratkih intervalih, pri čemer po vsakem koraku pogledamo, kje smo, kaj smo se naučili in temu primerno dopolnimo ali spremenimo načrt nadaljnjega dela. Pogosto preverjamo, ali so bile hipoteze, na katerih smo gradili, prave, se sproti učimo in novo znanje čim prej uporabimo. Načrtovanja je nekako še več, vendar delo poteka v krajših etapah in na koncu vsake etape nekoliko izboljšamo smer in cilj naslednje etape.
Kako dolgo se že ukvarjate z digitalno preobrazbo poslovanja družbe in kakšen je njen cilj? Kakšno podjetje želi Petrol postati?
Konec leta 2015 smo sestavili ekipo z različnih poslovnih področij, ki je zbrala celo vrsto inovativnih idej in predlogov. Te smo potem razvijali, dopolnjevali in ocenjevali, dokler nismo dobili enotne slike. Nato smo preverili, kakšna znanja in kapacitete potrebujemo, da se tega lahko lotimo, zaposlili smo dodatne ljudi in vključili več poslovnih partnerjev. Konkretne aktivnosti za izvedbo so se začele konec lanskega leta.
Cilje digitalne strategije bi lahko strnil v tri večje skupine. Želimo postati še bolj osredotočeni na potrebe naših strank ter jim ponuditi nove pristope in rešitve, ki jim bodo poenostavile življenje. Notranji vidik te spremembe prinaša drugačne pristope, kot so interna zagonska podjetja, novi načini dela (vstop v pospeševalnik ABC) in zelo veliko sodelovanja vseh poslovnih področij (rušenje notranjih vrtičkov, transparentno delo, povezovanje). Z vidika Informatike je ključna sprememba nova IT-arhitektura in več zelo zahtevnih informacijskih projektov, ki bodo zelo pomembni koraki proti postavljenemu cilju.
Kakovost sodobnega IT se ne meri več le z golimi podatki o zmogljivosti in učinkovitosti, ampak predvsem s kakovostjo uporabniške izkušnje. Kako se oddelek informatike, ki ga vodite, prilagaja željam in zahtevam poslovnih uporabnikov?
Mislim, da to vprašanje že v osnovi zgreši bistvo. Če govorimo o kakovosti uporabniške izkušnje, so primarno mišljeni končni uporabniki, naše stranke, ki nas obiščejo na prodajnem mestu, ki jim dobavljamo plin ali elektriko, ki kupujejo v naši spletni trgovini. In tu smo vsi v Petrolu v istem položaju in vsi lahko pripomoremo k boljši izkušnji. Informatika je tista, ki zagotovi ustrezne informacijske rešitve, prodaja zagotovi kakovostne produkte in storitve, ki jih strankam ponudimo po izbranem prodajnem kanalu, področje logistike zagotovi cenovno učinkovito oskrbo ipd. Vsakdo od nas mora prispevati svoj kamenček v celoten mozaik.
Informatika seveda skrbi tudi za želje in predloge poslovnih uporabnikov, vendar je to samo vmesni korak, saj je končni namen, da čim bolje poskrbimo za končne stranke. Ker je želja vedno veliko, je ključna prioritizacija. Želje zberemo, ovrednotimo in se potem skupaj odločimo, katere so najpomembnejše, katere bodo največ prispevale k realizaciji strategije in kakovosti uporabniške izkušnje naših strank. Tudi pri digitalizaciji notranjih procesov nas čaka še veliko izzivov, ki so delno človeški – navajenost na neki način dela, razumevanje novih možnosti, delno informacijski – uvedba ustreznih informacijskih rešitev, delno pa regulatorni – zakonodaja in regulacija sta vse zahtevnejši, kar povečuje kompleksnost procesov in informacijskih rešitev.
Koliko informatikov skrbi za koliko uporabnikov? Se vam zdi razmerje ustrezno?
V Petrolu je Informatika povsem centralizirana za celotno skupino. V ekipi nas je okoli 85 in skrbimo za več kot 4100 uporabnikov v sedmih državah, pri čemer ne gre samo za upravljanje IT-sistema, saj imamo tudi svoj lastni razvoj, s katerim pokrivamo velik del precej poslovnih potreb. V analizi stanja in pri pripravi nove poslovne strategije smo ugotovili, da ima Informatika svoje pomanjkljivosti, zato se v zadnjem obdobju krepimo.
Vse več podjetij svoje poslovanje delno ali v celoti seli v računalniške oblake. Imate tudi vi podobne načrte?
Računalniški oblaki so danes dejstvo, trend je vse močnejši. Za manjše družbe je zelo malo razlogov, zakaj ne bi skoraj celotnega poslovanja preselile v oblak. Pri večjih družbah je slika nekoliko kompleksnejša (prejšnja vlaganja, specifičnost nekaterih rešitev, zakonodajne omejitve), vendar gre tudi na tem področju vse več stvari v oblake. Ne gre toliko za sam oblak (na koncu oblak pomeni samo to, da je računalnik last nekoga drugega), veliko pomembnejše so platforme in cela vrsta storitev, ki se ponujajo samo prek »oblačnih rešitev«. Te prinašajo nove možnosti.
Družbam se ni treba toliko ukvarjati z infrastrukturnimi izzivi, kot so zmogljivost, upravljanje ter varnost, hitrost izvedbe je lahko višja, prilagodljivost pa večja. Seveda imajo oblaki tudi svoje slabe strani – občutljivost nekaterih podatkov, zelo velika odvisnost od ponudnika, nekatere vsebine še niso dovolj dobro rešene in tudi stroški so lahko celo večji. V Petrolu smo prvo rešitev v oblaku uvedli leta 2015, in sicer strateški kadrovski informacijski sistem. Tudi nekateri novi projekti, ki se jih lotevamo, bodo temeljili na oblačnih rešitvah.
Kako je v vaših očeh videti idealno IT-okolje?
Ne vem. To se mi zdi bolj filozofsko kot praktično vprašanje. Če bi lahko stvari postavil od začetka, brez omejitev, bi si lahko hitro zamislil neko idealno sliko. Žal so to samo sanje. Vsako večje podjetje je v neki posebni situaciji, ki je posledica zgodovine in preteklih odločitev. Te zgodovine ni mogoče kar zavreči. Lahko se lotimo postopnega preoblikovanja, se pa moramo pri tem zavedati, da so spremembe vse hitrejše, načrt rešitve pa moramo sproti dopolnjevati in prilagajati novim situacijam in poslovnim zahtevam.
Kako daleč ste od svojega ideala?
V poslovni strategiji smo si določili dokaj jasne usmeritve glede arhitekture IT-okolja. Hkrati smo določili pot, po kateri si želimo iti. Po njej zdaj pogumno stopamo.
Brez katerih IT-orodij in rešitev si svojega dela ne predstavljate več?
Brez pametnega telefona in nekaterih aplikacij na njem. Ne predstavljam si več potovanj brez storitev Booking.com, AirBnb, Tripadvisor, Google Zemljevidov, fotoaparata na telefonu.
Po drugi strani pa si vse bolj želim, da bi ta nepogrešljiv pametni telefon lahko tu pa tam tudi odložil in se odklopil. Nenehna dosegljivost, pričakovanja, da bomo vedno na voljo, povzročajo veliko stresa.
Na različnih IT-konferencah skoraj brez izjeme slišimo stavka, da bo moralo v prihodnje vsako podjetje postati softversko podjetje in da svetla prihodnost čaka le podatkovno gnana podjetja. Kaj vi menite o tem?
To ni več napoved prihodnosti, saj delno velja že danes in bo vse bolj resnično. Prvih pet največjih podjetij na svetu po tržni kapitalizaciji se ukvarja s programsko opremo. Za Uber, Alibabo, Airbnb, Snapchat, Teslo, Pinterest in podobne smo že slišali vsi. Med vsemi samorogi, kot v ZDA označujejo zagonska podjetja, ki so presegla vrednost milijarde dolarjev, se velika večina ukvarja s programsko opremo. Tudi edini dosedanji slovenski samorog, Outfit7, je zrasel na specifični programski opremi. Gartner napoveduje, da bo leta 2020 večji del poslov, pogodb, trgovskih dogovorov in trgovanja potekal prek algoritmov. Kako programska oprema »žre« svet, danes lahko vidimo na vsakem koraku.
Kako vi gledate na tehnološki jutri?
Trendi, ki določajo naš danes in jutri, so zelo očitni. Hitrost sprememb je vse večja in se bo le še stopnjevala. Veliki preboji se dogajajo na področju umetne inteligence, ta je med katalizatorji sprememb. Pred nami so zelo velike spremembe, ki bodo povsem spremenile svet. Če hočemo ostati relevantni, se moramo lotiti sprememb. Že danes, ne šele jutri.
