Luka (še) ne bi prodala Vinakopra

Koper – Iz uprave Luke Koper in iz uprave Istrabenza, d. d., smo včeraj zaman pričakovali pojasnila v zvezi z usodo skupne družbe Adriafin, ki premore nekaj nepremičnin, predvsem pa dragocen 77,6-odstoten delež Vinakoper. Uprava Istrabenza nas je odpravila, da zadeve ne komentirajo, uprava Luke Koper pa, da likvidacije Adriafina ni bilo.

Likvidacije Adriafina res (še) ni bilo, toda mi smo upravo Luke Koper spraševali, kaj je o tem odločil nadzorni svet, ki je zasedal v petek. Očitno je uprava dogajanje na seji nadzornega sveta razumela nekoliko drugače kot trije nadzorniki, ki so nam pozneje pojasnili, da so govorili prav o likvidaciji Adriafina. Tomaž Može, namestnik predsednika nadzornega sveta Luke Koper, nam je včeraj pojasnil: »Potrdili smo predlagani model likvidacije Adriafina, ki sta ga predlagali upravi obeh lastnikov (Luke in Istrabenza). K temu pa smo postavili zahtevo, da ostaja lastništvo Vinakoper do preklica (najmanj tri leta) luška strateška naložba. O delitvi premoženja Adriafina sta se družbi dogovarjali že poldrugo leto.«

Kolikor smo še lahko izvedeli, morata upravi pripraviti dokončen sklep delitve premoženja in potem bodo nadzorniki tudi dokončno izglasovali sklep. Premoženje Adriafina je tolikšno, da o tem ne moreta odločiti sami upravi. Samo premoženje Vinakoper znaša okoli (ali pa več kot) deset milijonov evrov. Poleg tega pa premore Adriafin še nekaj drugih zemljišč in objektov. Po neuradnih informacijah ima Istrabenz več poslovnega interesa, da bi prodal premoženje Adriafina, saj to zahteva tudi sestavni del načrta o finančnem prestrukturiranju Istrabenza. Če bosta sledili razdelitev premoženja in likvidacija Adriafina, potem lahko Luka in Istrabenz vsak zase hitreje in lažje opravita prodajo svojega premoženja. V nadzornem svetu (in upravi) Luke Koper pa so med člani obeh teles nasprotujoča stališča glede te naložbe. Nekaj nadzornikov si že dve leti prizadeva, da bi se čim prej prepolovil Adriafin in začela prodaja Vinakopra, saj trdijo, da Luka ne more skrbeti za premoženje, ki ni sestavni del strateške poslovne usmeritve. Večina nadzornikov pa meni, da prodaja Vinakoper, vsaj zdaj, ne pride v poštev, ker bi zanj iztržili premalo.

Kupci Vinakopra so tisti, ki si na vse načine prizadevajo speljati vse formalnosti in prevzeti koprskega kletarja. Ta premore 560 hektarov vinogradov in drugih zemljišč. To so za Istro strateško pomembna kmetijska zemljišča, ki so pretežno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Poleg tega premore veliko in urejeno klet, ki je ena poslovno najuspešnejših slovenskih kleti. Samo posajene trte na omenjeni površini so vredne deset milijonov evrov. Kje je ostalo premoženje. Za Vinakoper se konkretno najbolj ogreva slovenski poslovnež Marko Vilfan, ki je pred nekaj tedni izjavil, da koprska klet ne more biti strateška naložba Luke. »Pred dobrega pol leta sem bil vsakemu od dveh podjetij za njun 39-odstotoni delež pripravljen odšteti po štiri milijone, torej osem milijonov evrov. Zadnje cenitve pa so močno zmanjšale to vrednost. V takšnem lastništvu družba in premoženje propadata,« trdi potencialni lastnik. Sedanji lastniki pa bi radi v primeru prodaje dobili jamstvo, da bo novi lastnik zagotovil dolgoročno ohranitev uspešne kleti.