Malo možnosti za prodajo Slovenske industrije jekla

Ljubljana – Čeprav se je vlada pred slabim letom dni odrekla unovčitvi opcijske pogodbe za prodajo četrtinskega deleža v Slovenski industriji jekla (Sij), s katerim bi iztržila 47 milijonov evrov, zdaj v klasifikaciji predlaga prodajo tega državnega deleža. A možnosti za popoln umik države iz te družbe so, kot kaže, majhne.

Spomnimo: država je leta 2007 večinski delež Sija prodala ruski družbi Dilon, od katere bi lahko do aprila lani terjala še odkup preostale čertine družbe po enaki ceni za delnico, a se za to ni odločila. Zdaj pa je vlada to isto naložbo uvrstila med portfeljske in predvidela njeno prodajo.

Kot kaže, so tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Radovan Žerjav, glede tega nekoliko spremenili svoja pojasnila. Aprila lani so nam na vprašanje, ali bo država unovčila opcijsko pogodbo za Sij, odgovorili, da se »vlada ni odločila unovčiti opcije za prodajo 25-odstotnega državnega deleža sedanjemu večinskemu lastniku Sij, saj želi tudi na ta način omogočiti spodbuditev pospešenega vlaganja pri večinskem lastniku v ohranitev obstoječih delovnih mest in vzpostavitev novih – z visoko dodano vrednostjo, prav tako ohranitev sedeža družbe v Sloveniji«. Zdaj pa so nam pojasnili, da je ministrstvo predlagalo vladi uveljavitev opcije, »vendar vlada takrat o tem ni odločila«. Glede predloga v klasifikaciji pa so odvrnili, da bo šele državni zbor odločil, kakšna bodo upravljavska stališča države o tej naložbi.

Malo zanimanja za nakup

In kakšne so možnosti za prodajo, če bodo tako odločili poslanci? Andrej Zubitski, predstavnik ruskih lastnikov Sija, ki že imajo več kot 70-odstotni delež te družbe, je v pogovoru za Delo že povedal, da jih nakup dodatne četrtine Sija ne zanima, saj bodo denar raje porabili za naložbe v podjetja.

Država je lani v tem času že preverila, ali bi bil kdo od kupcev pripravljen za delnico Sija odšteti več kot 190,73 evra, kolikor bi moral po pogodbi plačati Dilon, a ponudbe ni oddal nihče. »Zdaj se zelo redki vlagatelji odločajo za nakupe. Mislim, da bi v tem trenutku zelo težko našli nekoga, ki bi kupil teh 25 odstotkov Sija, razen tistega, ki je že večinski lastnik,« meni poznavalec jeklarske panoge, ki noče biti imenovan. Opozarja, da ne le, da v Evropi ni zanimanja za nove zmogljivosti, ampak grozi celo dodatno zapiranje presežnih jeklarskih obratov.

Povpraševanje po jeklu se zmanjšuje

Jeklarska industrija je po podatkih Svetovnega jeklarskega združenja lani dosegla 1,2-odstotno rast, a v EU se je proizvodnja jekla skrčila za 4,7 odstotka. Zasedenost zmogljivosti je nihala med 84 in 73 odstotki. Evropsko združenje Eurofer tudi za letos napoveduje zaostrene razmere in rahlo usihanje povpraševanja po jeklu. Pogled na krivulje vrednosti delnic evropskih in tudi nekaterih drugih jeklarskih družb pokaže, da so te v zadnjem letu večinoma obrnjene navzdol.

Siju je lani kljub temu uspelo količinsko prodajo povečati za 2,5 odstotka. Prihodki so zaradi zniževanja cen dosegli 732 milijonov evrov ali 4,3 odstotka manj kot lani. Čisti dobiček se je skrčil na milijon evrov. Knjigovodska vrednost delnice je bila konec leta 2012 dober odstotek nižja kot leto prej in je znašala 325,55 evra. Družbe Sija skoraj 70 odstotkov svojih prihodkov ustvarijo na trgih Nemčije, Italije, Avstrije in drug držav EU, pomemben trg pa so tudi ZDA. Paradni program jeseniškega Acronija ima po prvih ocenah že več kot četrtinski tržni delež, Metalova orodna jekla pa v EU devetodstotnega. V Siju so od leta 2007 izpeljali za več kot 300 milijonov evrov naložb, letos pa jih načrtujejo še 50 milijonov.