MF nima dokazov o dogovarjanju med Cinvenom in Deutsche Telekomom

Parlamentarci niso podprli predlogov Združene levice o Telekomu Slovenije.

 

Objavljeno
02. junij 2015 15.58
Posodobljeno
02. junij 2015 16.20
mpi*Telekom
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana - V državnem zboru se je začela izredna skupna seja odborov za gospodarstvo ter za finance in monetarno politiko, na kateri na pobudo Združene levice razpravljajo o prodaji Telekoma Slovenije.

Luka Mesec, Združena levica, je ob obrazložitvi dejal, da je postopek prodaje netransparenten in da gre za sum negospodarnosti pri prodaji. Andrej Šircelj, SDS, je najprej skušal izvedeti, ali je kaj zamudil, ker Luka Mesec govori v dovršniku, kot da je Telekom Slovenije že prodan. Odgovora ni dobil.

Marko Pogačnik, SDS, je želel izvedeti, kdo je vse prisoten na seji, saj je soba polna znanih nasprotnikov privatizacije. Jernej Vrtovec, NSi, je ugotavljal, da tovrstne razprave škodujejo postopku prodaje in znižujejo ceno, zato je predlagal prekinitev razprave. Odbora sta z glasovanjem tesno zavrnila tak predlog.

Jani Möderndorfer, ZAB, se je strinjal, da bi poslanci morali biti predhodno obveščeni, koga so sklicatelji in vodstvi odborov povabili na sejo in da sedanja praksa vabljenja ni primerna.

Metod Dragonja je povedal, da so na finančnem ministrstvu ob enem samem ponudniku posumili, da bi morda lahko šlo za dogovarjanje med Deutsche Telekomom in Cinvenom, vendar dokazov za kaj takega nimajo. Na MF ne sumijo na nepreglednost postopkov, o ceni, ki naj bi bila negospodarna, pa ne morejo govoriti, saj ni znana ne končna cena niti niso znani ekonomski parametri prodaje. Vsekakor mora biti cena poštena, primerna in ekonomsko upravičena.

Metod Dragonja je tudi pojasnil, da vlada ne more ustaviti postopka brez potrjenih nepravilnosti. Vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) tudi ne more odločati o vodenju postopkov. To bi storila le, če bi kaj takega zahtevalo poslovodstvo SDH.

Ljudmila Novak, NSi, je predlagala, da se sejo zapre za javnost, ker je prav javna razprava najbolj negospodarno dejanje, kar dokazujejo padci vrednosti delnice Telekoma Slovenije na borzi vsakič, ko se vmešajo politiki. Gre za predstavo za javnost, kar se je videlo že pred državnozborskimi volitvami ob začasni prekinitvi prodajnega postopka. Vladni stranki Desus in SD načeloma podpirata prodajo, z glasovanjem proti prekinitvi razprave pa so proti prodaji.

Sejo so ob 16.50 prekinili, ker bo tudi glasovanje o odločitvi, ali sejo zaprejo za javnost, za slednjo zaprto.

Odprti del seje se je nadaljeval ob 17.22.

Predsednik uprave Matej Pirc ni mogel praktično nič povedati. SDH ne najavlja naprej, ampak svoje odločitve objavi, ko so sprejete.

Jože Mencinger, vabljeni ekonomist, je povedal. da državni zbor lahko šprekliče svoj sklep iz leta 2013, da je gospodarski položaj v Sloveniji drugačen kot pred dvema letoma in da prodaja TS nikakor ni potrebna, da EU ne more od članic ničesar zahtevati, niti prodaje telekoma, ter da se politika povsod vmešava v gospodarstvo, nevmešavanju pa se vlada lahko preprosto odreče.

Marko Golob je opozoril, da je bila odtujitev makedonske hčerinske družbe elekoma Slovenije nenavadna, škodljiva in na meji kriminala ter je "bistveno oškodovala lastnike TS" in da je odgnala vse ostale interesente za nakup TS, saj naj bi bila prodaja družbe One v interesu Deutsche Telekoma. Nadalje je Golob opozarjal, da je TS tako tehnološko razvit, da ga ne gre primerjati s slovaškim in drugimi vzhodnoevropskimi telekomi. In dosežena cena je izrazito nizka.

Jani Moderndorfer in Marko Pogačnik sta ponovno opozarjala, da razpravljalci ne govorijo o temi sklica seje, domnevni netransparentnosti in negospodarnosti pri prodaji TS.

Branimir Štrukelj je v imenu konfederacije sindikatov javnega sektorja in kot član svetovalnega organa SDH opozoril na vprašanje pravic zaposlenih po zamenjavi lastništva. Matej Pirc ga je naprej opozoril, da je podpisal, da ne bo razkrival podatkov s sej svetovalnega organa SDH. Sicer pa SDH sodeluje z upravo, nadzorniki, zaposlenimi in deležniki, da SDH obvešča zaposlene in da so prvotnim zavezam dodali novo, ne pa jo odvzeli.

      * * *

O sumih netransparentnosti in negospodarnosti, o čemer naj bi poslanci in vabljeni razpravljali, v nadaljevanju ni bilo več veliko besed. Pač pa o vsem drugem. Jani Moderndorfer se je (upravičeno?) vprašal, kakšen smisel ima vsa razprava. Preprosto ni razumel koalicije, kdo, kaj in zakaj dela? In to vajo morajo poslanci ponavljati že petič, njen namen pa je diskreditacija celotnega postopka. Državni zbor bi o sumih lahko razpravljal, če bi imel resne dokaze.

Tudi Marko Pogačnik je ugotavljal, da koalicija ne ve kaj dela in omogoča poleg predlagatelja šov in cirkus. Sicer pa po njegovem mnenju poslovodstvo in nadzorniki SDH delajo dobro. Vlada pa ima po različnih drugih zakonih verjetno možnost, da da soglasje. Vprašal pa se je, ali Slovenija lahko zagotovi dolgoročno vizijo razvoja Telekoma Slovenije - ob taki dividendni politiki, po kateri Telekomu ostane premalo denarja za naložbe.

Franc Breznik, SDS, je pojasnil, da TS ni tak tehnološki biser, kot se ga predstavlja, da je prevladujoč le še v (zastareli) fiksni telefoniji. Kot odgovor bivčemu obrambnemu ministru in sedanjemu poslancu Janku Vebru, SD, je navedel, da vojska nikoli ni bila odvisna od TS. Sicer pa tudi Breznik ne vidi sumov netransparentnosti in negospodarnosti. Lastniki Cinvena so tudi pokojninski skladi. Je to špekulativni kapital? Potem je to tudi naša Modra zavarovalnica.

       *  *  *

Metod Dragonja je pojasnil, da finančno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti spremlja proces, izdelan ima svoj model, po katerem bo ocenilo gospodarnost posla. V samem postopku pa ministrstvo nima glasovalne pravice, tudi na nadzornem svetu. Ponovil je, da sumov dogovarjanja Deutsche Telekoma in Cinvena niso potrdili, če pa ima kdo dokaze, jih je tako ali tako dolžan prijaviti pristojnim organom.

Matej Pirc je ponovno pojasnil prodajni postopek, od objave obvestila o namenu prodaje do vabila skoraj petdesetim potencialnim kupcem. Po prejemu nezavezujočih ponudb so izločili pravno in finančno nesposobne, najboljše ponudnike pa so spustili v drugi krog, kjer so vsi lahko pristopili k pregledu, zato je Pirc odločno zavračal insinuacije, da nekateri niso mogli preveriti poslovanja. Potencialnih špekulantom in konkurenci pa dostopa res niso omogočili. O prodaji makedonske hčere so se opredelili tudi potencialni lastniki.

Ali naj se TS obvezno proda strateškemu lastniku je pravzaprav nepomembno: definicije strateškega lastnika niti ni. Cene pa Matej Pirc niti primerjalno s slovaškim telekomom seveda ne more komentirati.

Drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb je pojasnil, da SDH v primeru prodaje Telekoma Slovenije ne potrebuje soglasja vlade, ker je državni zbor že odločil o prodaji petnajstih podjetij, tudi TS.