Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednika vlade Mira Cerarja odločitev Rusije, da ustavi projekt plinovoda Južni tok, ne preseneča. »Gre za neko javno naznanilo, neke uradne informacije o tem še nisem prejel. Mislim pa, da nas to stališče ne sme presenečati, lahko smo ga pričakovali glede na razvoj dogodkov,« je danes v Ljubljani dejal premier, ki čaka še na formalno potrditev.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je odločitev Gazproma in Vladimira Putina o Južnem toku povezal z vplivom sankcij proti Rusiji. V času, ko vrednost rublja pada in se cene nafta znižuje, je projekt drag. »Vprašanje je, ali je projekt finančno sploh še realen,« je ob robu zasedanja zunanjih ministrov Nata v Bruslju ocenil Erjavec. Negotova da je predvsem njegova dobičkonosnost. Ker se reševanje ukrajinske krize ne razvija v želeno smer, je Rusija po njegovem mnenju ocenila, da projekta ne more uresničiti.
Vodja slovenske diplomacije se ne strinja z razlagami, da je ruska odpoved kazen za evropske sankcije, saj da ima Rusija velik interes za gospodarsko sodelovanje z EU. Razplet sicer obžaluje, saj da bi bil projekt za Slovenijo dobra poslovna priložnost. Opozoril je, da imajo sodelujoče članice podpisane sporazume z rusko stranjo in da bo Slovenija preučila nov položaj. Sama odpoved da ni povzročila večje finančne škode, saj da smo se v Sloveniji projekta lotili pazljivo.
Da bo ruska ustavitev izgradnje plinovoda Južni tok imela pomembne geopolitične in gospodarske posledice, ki se bodo pokazale skozi čas, pa je za STA danes ocenil politični analitik Klemen Grošelj.
Za Slovenijo ponedeljkova odločitev Moskve pomeni, da ne bo na eni najpomembnejših plinovodnih poti, energetsko unijo pa čakajo pomembni izzivi.
Kot je pojasnil, se bo v primeru, da bo Rusija razširila Modri tok iz Rusije v Turčijo v t.i. Črnomorski tok, zemeljski plin, ki bi prvotno tekel po Južnem toku, tudi preko Slovenije, preusmeril na Turčijo in od tam proti Grčiji. Tam bo določena količina zemeljskega plina, ki bo po relativno ugodnih cenah na voljo državam EU oziroma jugovzhodni Evropi.
Odvisni bomo od Turčije
»Zanimivo bo, kako se bodo te države odločale - tako kot bo od njih zahtevala evropska komisija ali glede na cenovne razmere,« meni Grošelj. Dolgoročno pa bo po njegovem pomembno, da se bodo količine plina preusmerile v koridor proti Bližnjemu vzhodu, kar bo spremenilo tako geopolitično kot energetsko sliko Jugovzhodne Evrope. Če je bilo sprva mišljeno, da bo ključno vlogo igrala linija Bolgarija - Srbija - Madžarska - Slovenija - Avstrija - Italija, bo zdaj očitno glavni igralec postala Turčija z vsemi svoji nepredvidljivostmi, predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in politiko oddaljevanja od EU ter Zahoda na splošno.
Konkretno za Slovenijo pa odločitev Rusije, po besedah Grošlja pomeni, da ne bomo na eni najpomembnejših plinovodnih poti. Po njegovi oceni smo zamudili priložnost, da bi bili priklopljeni na pomembno mednarodno energetsko oz. tranzitno pot, ki bi nam v kriznih razmerah lahko dala boljši energetski občutek. Tako pa bomo odvisni od Turčije, ki bo postala pomembno plinsko vozlišče.
Glede odnosov med Moskvo in Brusljem pa se Grošlju zdi pomembno predvsem sporočilo Rusije, da če EU ruskega plina ne želi, potem ga Rusija ne bo ponujala in se bo preusmerila na druge trge, predvsem azijske.
Pred Evropo pomembni energetski izzivi
»Kje bo Evropa dobila potrebne količine plina, bo pokazal čas,« je dejal Grošelj. Kot je pojasnil, so poleg Rusije glavni dobavitelji zemeljskega plina Iran, Kaspijsko-kavkaški bazen in Srednja Azija. Pomemben je tudi Bližnji vzhod z utekočinjenim zemeljskim plinom iz Katarja in Savdske Arabije, vendar pa nas izkušnja Poljske uči, da so cene utekočinjenega zemeljskega plina visoke in uporaba ni ekonomsko upravičena.
Po mnenju Grošlja je tudi vprašanje, ali bo Evropa sposobna popolnoma preiti na obnovljive vire energije. Nekatere države, med njimi Nemčija, že opozarjajo, da energetska shema z obnovljivimi viri energije dolgoročno ni vzdržna.
»Mislim, da bo vprašanje energije za EU bistveno bolj pomembno, kot se je zdelo pred mesecem ali dvema in energetska unija se bo v prihodnjih letih soočala z zelo resnimi izzivi,« je sklenil analitik.
Ministrstvo: O ustavitvi Južnega toka nismo obveščeni
Rusija o odločitvi, da zaustavi projekt plinovoda Južni tok, za zdaj Slovenije ni uradno obvestila. To so danes za STA dejali na infrastrukturnem ministrstvu, kjer sicer menijo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta.
»Kot nam je znano, ključne odločitve oz. zaveze k investiciji v zvezi s projektom v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete, prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije, zato menimo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta,« so poudarili.
Kot je znano, je Rusija je sinoči odstopila od projekta Južni tok. To sta v Ankari dejala Putin in Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo, ki je decembra lani ocenila, da meddržavni sporazumi šestih članic, tudi Slovenije, z Rusijo glede Južnega toka kršijo evropsko zakonodajo. Komisija je prevzela pogajanja z Rusijo o plinovodu, da bi se tako zagotovilo spoštovanje evropskega pravnega reda na tem področju. Po mnenju Rusije komisija postavlja ovire, namesto, da bi pomagala projektu.
