Tiskane izdaje
Celje – Več kot sto varščin je bilo vplačanih za 157 slik, ki jih je Alenka Gril, stečajna upraviteljica propadle celjske družbe Aero, več ur prodajala na včerajšnji dražbi. Povsem drugače je bilo s prodajo obrata v Šempetru. Izklicna cena 4,3 milijona evrov je bila očitno krepko previsoka, saj na dražbo ni prišel nihče.
Nekdanjemu Aerovemu obratu v Šempetru so se kljub aprila lani začetemu stečaju Aera obetali lepi časi. Že maja lani je Grilova objavila poziv za zbiranje ponudb za najem. Prišlo jih je kar šest, največ je ponudil nemški AMC, in sicer kar 50.000 evrov na mesec. Seveda je bil izbran, vendar na koncu najemne pogodbe ni podpisal.
Konec novembra lani je upraviteljica objavila ponovni poziv za najem obrata brez izhodiščne cene in določila 30.000 evrov vplačila varščine za resnost ponudbe. Prejela je ponudbo podjetja Interexpo skupina, ki je v lasti nekdanjega direktorja radeške papirnice Igorja Rakuše. Ta je še kot direktor družbe Radeče papir nova sedel tudi v upniškem odboru Aera.
Ponujena najemnina za obrat je bila zgolj 3200 evrov, kasneje jo je dvignil na 5000 evrov. Grilova priznava, da je bila ponujena najemnina zelo nizka, vendar je upniškemu odboru predlog kljub temu posredovala: »To smo se pogovarjali pred zimo. Najemnik bi plačal vse stroške, torej ogrevanje, elektriko, varovanje, zavarovanje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Poleg tega je ponovni zagon takšne dejavnosti, obrat je takrat stal že skoraj eno leto, zelo drag.«
Stroški z obratom, ki ima 16.000 kvadratnih metrov površin objektov in okoli 41.000 kvadratnih metrov zemljišč, so pozimi ogromni. Čeprav je upniškemu odboru povedala, da bo imel Aero v stečaju z obratom v pol leta okoli 60.000 evrov stroškov, če ga ne bo oddala in s tem stroške predala najemniku, se upniški odbor z najemnino ni strinjal.
Zanimajo se za stroje, za obrat ne
Očitno pa šempetrski obrat (za zdaj) ni zanimiv. »Težavo vidim, ker se nihče ni niti oglasil, da bi vsaj rekel, da ga obrat zanima, ampak ne po tej ceni. Kaj bomo naredili, se moramo pogovoriti z ločitvenimi upniki,« je dejala Grilova.
Najverjetneje bo zbirala nezavezujoče ponudbe, da bo ugotovila, ali je sploh zanimanje za nakup obrata, ki ga je prodajala kot celoto, torej nepremičnine, opremo in blagovno znamko skupaj. Če zanimanja za nakup celote ne bo, bodo v Šempetru vse prodali po delih. To pa je zagotovo konec te dejavnosti v tem kraju, pravi Grilova. Hkrati dodaja, da zanimanje za stroje, njihova tržna vrednost je 1,7 milijona evrov, zagotovo obstaja. Stroja v Celju so prodali že na prvi dražbi.
Delavci do dela poplačil
Najpomembnejši uspeh v stečaju Aera je zagotovo prodaja 100-odstotnega deleža v hčerinskem podjetju Aero Ida, ki zaposluje invalide, avstrijski družbi Brevillier Urban & Sachs & CO KG, ki je lastnica blagovne znamke Jolly. Celjsko sodišče je sklep o izročitvi poslovnega deleža objavilo prejšnji teden.
»Jolly« je za delujoče podjetje Aero Ida, kjer izdelujejo med drugim vodene in tempera barvice, in za blagovno znamko za te izdelke odštel 541.000 evrov.
»Ida je dobila krasnega lastnika in mislim, da je to vzorčen primer prodaje poslovnega deleža v stečaju. Da daš to, kar podjetje potrebuje, in da ga kupi lastnik iz panoge, ki ni špekulant,« je dejala Grilova.
Kupnina za Aero Ida, blagovne znamke in za stroj titan bo šla nekdanjim Aerovim delavcem. Ti imajo v stečaju za dobrih 1,8 milijona evrov terjatev, od tega samo za odpravnine 1,3 milijona evrov. Grilova meni, da bodo še letos dobili povrnjene vse plače, ki jim jih Aero dolguje, in celotne neizplačane dopuste, kolikšen delež odpravnin bodo dobili, pa še ni jasno.
