Tiskane izdaje
Zvišanje bonitetne ocene po ocenah agencije temelji na izboljšanju poslovnega okolja v Sloveniji in nadaljnjem napredku pri upravljanju kreditnega portfelja banke. Moody's je pri tem izpostavil njegovo izboljšanje, pa tudi dobičkonosnost banke in ohranjanje visoke kapitalske ustreznosti.
Dobri poslovni rezultati
NLB beleži dobre poslovne rezultate. Za drugo letošnje četrtletje je pričakovati, da bo to 14. zaporedno pozitivno četrtletje, saj banka od izgube v letu 2013 posluje z dobičkom. V prvem četrtletju sta tako banka kot skupina poslovali zelo dobro, ob nadaljevanju podobnih gibanj bi lahko letošnje leto bilo rekordno.
V prvem četrtletju je namreč skupina ustvarila 81,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 56 odstotkov več kot v istem obdobju lani in več kot dve tretjini celotnega lanskega. NLB pa je ustvarila 58,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov več kot v istem obdobju lani in skoraj toliko, kot je znašal lanski dobiček.
Kapitalska ustreznost skupine, znižana za dividende za lani, je konec prvega četrtletja znašala 16,7 odstotka. Skupina je nadaljevala z zmanjševanjem obsega slabih posojil. Njihov delež je nazadoval s 13,8 odstotka ob koncu 2016 na 12,7 odstotka, medtem ko je po širši definiciji nedonosnih terjatev Evropskega bančnega organa zdrsnil z desetih odstotkov na 9,3 odstotka.
Moody's oceno zvišal tudi NKBM in Abanko
Zvišanje ocene finančne moči je predvsem posledica izboljšanja kakovosti sredstev in kapitalske ustreznosti ter nižanja deleža nedonosnih terjatev Nove KBM, ki je konec leta 2015 predstavljal 36,3 odstotka vseh terjatev, konec leta 2016 pa 28,2 odstotka vseh terjatev, so sporočili iz NKBM.
Podobno Moody's izpostavlja, da je Abanka dvignila dobiček ter izboljšala donos na sredstva z 1,1-odstotnega konec leta 2015 na 2,1-odstotnega konec lanskega leta. Prav tako je banka izboljšala količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala, medtem ko je bil delež slabih posojil 15,9-odstoten.
Zvišanje bonitetne ocene napovedano
Bonitetna hiša Moody's je zvišanje ocene za NLB, pa tudi za Novo KBM in Abanko, napovedala v začetku maja. Takrat je ocenila, da se bo to v roku dveh mesecev v primeru NLB in Abanke zgodilo za do dve stopnji, za Novo KBM pa za do dve ali tri stopnje.
Medtem se je za NLB ustavila napovedana privatizacija. Vlada je namreč v začetku meseca sklenila, da ne soglaša s ponujeno ceno za delnico NLB, ki jo je znižalo tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. Vlada, ki je bila pri evropski komisiji zavezana, da vsaj polovico banke proda do konca tega leta, je komisiji pojasnila, da gre zato za specifičen primer in da takšno vprašanje ne bremeni nobene druge banke v evropskem prostoru.
Zdaj na tehnični ravni potekajo usklajevanja in iskanje alternativnih rešitev, kompromis oziroma dogovor o njem pa je morda pričakovati v začetku jeseni. Na ministrstvu za finance so ocenili, da je treba morebiten ukrep prodaje hčerinskih bank NLB po Balkanu preprečiti in poiskati druge omejevalne ukrepe, ki bodo manj boleči.
Kot je danes v okviru predstavitve predloga nabora ukrepov na davčnem področju povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, pričakuje, da bo po posvetovanjih, ki sedaj potekajo na operativni ravni, lahko prve pogovore z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager opravila v začetku julija.
»Zaradi stabilnosti poslovanja banke si želimo, da bi do dogovora s komisijo prišli čimprej. Ocenjujem, da so realne možnosti, da pride do nekega dogovora v zgodnji jeseni. To bi bilo realno, pa hkrati tudi zelo optimistično,« je dejala.
